Žgajnarjeva je razložila, da ji je mandat na SDT potekel avgusta, Fišer pa ji ga je podaljšal do konca decembra. Da bi še naprej lahko delala na zadevah, ki jih ima sedaj v obravnavi, med drugim zadevo Balkanski bojevnik, rop banke SKB in preiskavo glede Stožic, se je prijavila na razpis za imenovanje tožilca v SDT.
O imenovanjih in premestitvah tožilcev v specializirano tožilstvo po pojasnilu Žgajnarjeve odloča državnotožilski svet na predlog generalnega državnega tožilca, ki pridobi tudi mnenje vodje SDT.
V primeru Žgajnarjeve je vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan - poleg Furlana je za vodjo SDT kandidirala prav Žgajnarjeva - ugotovil, da ni primerna za delo v SDT. Kot je pojasnila tožilka, Furlan sicer njeno delo ocenjuje kot strokovno, vendar da nima ustreznega odnosa do vodstva specializiranega tožilstva in sodelavcev. Kakšen naj bi bil ta odnos, Furlan ni razložil, je še dodala.
Fišer je Furlanovo oceno povzel in državnotožilskemu svetu predlagal, naj Žgajnarjeve ne imenuje v SDT. Državnotožilski svet še ni odločil.
Žgajnarjeva je tukaj spomnila na nadzor, ki ga je Fišer odredil nad specializiranim tožilstvom. Po njenih besedah je ob vsaki menjavi vodstva razumljivo, da pride do ocene prejšnjega dela. Specializirano tožilstvo, takrat še kot skupina, je nazadnje vodila Žgajnarjeva, in kot je povedala v intervjuju, so v njenem primeru ugotovili, da je bilo delo strokovno.
Zato upa, da bo državnotožilski svet, ko bo odločal o imenovanjih v SDT, kot edino merilo imel strokovnost, pripravljenost za delo in uspešnost. V primeru, da novega mandata ne bi dobila, bi se Žgajnarjeva vrnila na ljubljansko okrožno tožilstvo, kar bi pomenilo, da bi zadeve, pri katerih sedaj sodeluje, prevzel nekdo drug.
Kot še pravi Žgajnarjeva, ki je tožilka že dolga leta in je imela nad seboj že različne generalne državne tožilce in vodje, nanjo ni nikoli nihče izvajal nikakršnega pritiska in ni poskušal vplivati na njene odločitve. "Vedno sem dajala signale, da to niti ne bi bilo uspešno," je še dodala tožilka.