Zadeva pravzaprav ni nova, saj se je že v času Fillijevega imenovanja pokazalo, da je šlo za neke vrste »pravniško« telovadbo, s katero je pravna služba RTV dokazovale, da je bil Filli zakonito izvoljen, čeprav je dobil le 14 glasov, kar pa je en glas manj od potrebne večine glasov vseh programskih svetnikov. Razlagalci so se namreč oprli na zakon o RTV, kjer je zaradi zamenjave dveh alinej možno interpretirati, da za izvolitev generalnega direktorja zadostuje navadna večina. Popolnoma jasno pa je, da bi programski svet moral spoštovati statut zavoda in lasten poslovnik, se pravi dva akta, v katerih pa je zelo jasno pisalo, da je za izvolitev generalnega direktorja (tudi za razrešitev) potrebna večina glasov vseh programskih svetnikov. Statut javnega zavoda namreč lahko celo predpiše ostrejše pogoje za neko imenovanje kot pa to določa splošen zakon.
Če bi se programski svet tistega 25. maja 2010 držal zakonitosti, potem bi moral ugotoviti, da Filli ni bil imenovan za generalnega direktorja. Da bi post festum, torej za nazaj opravičili to nezakonitost, je generalni direktor pred časom pripravil spremembe in dopolnitve statuta RTV, v katerem je določil, da za (njegovo) izvolitev zadostuje navadna večina glasov. Filli je to statutarno spremembo razlagal s tem, da je treba statut uskladiti z veljavnim zakonom, namesto, da bi zakonodajalca obvestil o tem, da je pri čistopisu zakona o RTV v tem delu prišlo do napake. Funkcija generalnega direktorja RTV je namreč pomemben položaj, pred leti so generalnega direktorja z dvotretjinsko večino volili celo v parlamentu. Zdaj pa so »zainteresirane sile« dopustile vrsto nezakonitosti, da bi inštalirale svojega kandidata.
To pa še ni vse. Razpisna komisija programskega sveta je storila še eno nezakonitost. Na razpis so se namreč prijavili štirje kandidati, komisija pa je ugotovila, da pogojem ustreza le Marko Filli. Komisija je v zvezi z Makarovičem sklenila, da razpisnim pogojen ne ustreza, saj naj ne bi predložil vseh potrebnih in zahtevanih dokumentov, katerih, pa komisija ni navedla. Do zapleta je prišlo tudi pri vprašanju enega od članov komisije, ali Filli izpolnjuje vse potrebne pogoje, saj je bilo vprašljivo, ali je predložil pravi dokument, ki bi dokazoval njegove večletne delovne izkušnje. V ta namen je namreč priložil le plačilno listo, zato je morala hišna pravnica Olga Škrube pojasniti, ali plačilna lista zadostuje kot dokument in ta je na komisiji dobesedno rekla, »da se plačilna lista lahko tako tolmači«.
No, ni pa nujno, da se je tako tolmačila! Na vprašanje enega od članov razpisne komisije, čemu potem tudi Makaroviču ne priznajo, da ima ustrezne delovne izkušnje, kot je jasno navedel v življenjepisu - saj je bil skoraj 28 let celo zaposlen na RTV - oziroma, da predlaga, da se ga v skladu z zakonom pozove, da svojo vlogo dopolni, ga je večina v komisiji zavrnila. Tako ni bilo več nobene motnje, ki bi Filliju preprečevala pohod na sam vrh RTV, kar se danes ob programskih in finančnih rezultatih tako in tako kaže kot velikanska napaka.
Da bi na RTV še dodatno upravičili Fillijevo nezakonito izvolitev, so med drugim navedli, da se je RTV-ju pridružil že pred 26 leti. Glede na to, da je bil Filli ob tej omembi star 41 let, je bilo to popolnoma nemogoče, saj bi moral na RTV priti star 15 let in hkrati imeti končano srednjo šolo in fakulteto. Ampak, za dosego cilja so tudi neresnice menda dovoljene!
Filli zaradi vsega tega seveda nima zadostne moralne in stvarne avtoritete za vodenje RTV, pokazalo pa se je tudi, da celo potrebnega znanja ne. RTV je v programskem razsulu, je na robu bankrota in na to so zadnjič opozarjali tudi nekateri odgovorni programski svetniki.
Lahko sodišče reši tisto, kar politika ne zna, ali pa ne zmore?