Kakšen je namen vašega obiska v Sloveniji?
V Slovenijo prihajam predvsem v luči obiskov v najmanjših državah v moji vlogi poveljnika zračnih sil Nata. Kot veste, sem poleg tega tudi poveljnik ameriških zračnih sil v Evropi in Afriki. Ena od mojih odgovornosti je tudi odnos do manjših zračnih sil in njihovih zmogljivosti, ki jih lahko ponudijo Natu. Tako bom lahko lažje razumel, kako je biti država z manjšim letalstvom, saj sem z večjimi že seznanjen.
Ste sicer majhna zračna sila, a pomembna ni le velikost. Slovenske sile boksajo v precej višji kategoriji, glede na to, kaj prispevate. Polno sodelujete v vseh aktivnostih Nata. Ja, ste majhni, a ste zavezniki v Natu in s svojimi aktivnostmi veliko pripomorete.
Poleg tega pa imam zdaj tudi priložnost, da se srečam z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske, obrambnim ministrom in celo predsednikom republike. Ker sem Američan slovenskega porekla, je zadeva še bolj zanimiva.
Kako zahtevno je poveljevanje večnacionalnim silam v Natovem poveljstvu v primerjavi s poveljevanjem zgolj ameriškim silam?
Je zelo zahtevno. Da združiš enote različnih držav, ki imajo različne navade, različne stopnje učinkovitosti, različno opremo ... Ko imaš opravka z večnacionalnimi silami, moraš upoštevati interese države, ki prispeva k operaciji. In to je tudi čar Nata. Zato je Nato najboljše zavezništvo na svetu. Zaradi aktivnosti, ki so potrebne za sodelovanje koalicijskih partnerjev znotraj zavezništva, je Nato kredibilen in mogočen na svetovnem odru.
Res je, težje je upravljati večnacionalne sile kot lastne, vendar pa narava bojevanja danes zahteva večnacionalen pristop. Strategija moje države je, da gremo v konflikt le s koalicijskimi partnerji. Le redko delamo kaj povsem sami.
Za države, kot je Slovenija, pa je pomembno, da sodelujejo pri teh aktivnostih. Čeprav nimate zmogljivosti sami, ste deležni vseh stvari, ki so potrebne za izvajanje polnih zmogljivosti večnacionalne zračne komponente v okviru Nata. In mislim, da je to zdravo, poučno in da pomaga pri razumevanju uporabe letalskih sil pri bojevanju.
Katere so trenutno glavne aktivnosti zračnih sil Nata?
Trenutno je na Natovih operacijah 90.000 vojakov. Nato je vedno bil in bo zelo zaposlen. Trenutno smo osredotočeni predvsem na misijo Isaf v Afganistanu. Zračna komponenta znotraj teh sil daje velikanski prispevek učinkovitosti operacij na tleh.
In vodite jih iz poveljstva v Rammsteinu v Nemčiji?
No, posebno poveljstvo imamo tam, v Rammsteinu pa izvajamo tudi druge naloge. Npr. razvijamo center za vodnje in poveljevanje protiraketnemu ščitu, Nato ima nameščene sile v Turčiji zaradi konflikta v Siriji ... Vse aktivnosti potrebujejo vodenje in poveljevanje in to zagotavlja poveljstvo. Poleg tega pa se tudi vseskozi urimo in pripravljamo na druge Natove misije. Npr. včeraj sem bil na Poljskem, kjer sem si ogledal potek vaje Steadfast Jazz, v kateri sodelujejo tudi slovenski vojaki. V letu 2014 bo moje poveljstvo tudi poveljstvo zračnih sil v okviru Natovih odzivnih sil (NRF).
Težišče Natovega letalstva sloni na ameriškem letalstvu. Kako zadovoljni ste z razvojem zračnih zmogljivosti drugih zaveznic?
Sem zadovoljen. To sicer niti ni moja odgovornost. So pa pristopi podobni našemu, torej da je pomembnejša kvaliteta od kvantitete, da razvijamo zmogljivosti za prihodnost, da ne razvijamo nepotrebnih zmogljivosti in da poskušamo zagotavljati enotne standarde, da je oprema interoperatibilna z drugimi. Na koncu se sicer vsaka država sama odloči, kaj bo razvijala. Imamo pa jasne standarde glede tega, za kaj bi morali dajati sredstva v okviru Nata in če države ne uspejo, se pač prilagodimo.
Misija v Libiji je pokazala, da take misije druge zaveznice brez ameriškega letalstva niso bile sposobne izvajati same, kar je povzročilo kar nekaj frustracij v ZDA.
Operacijo v Libiji zelo dobro poznam, saj sem bil takrat tudi v Rammsteinu. Res smo naleteli na nekaj izzivov, s katerimi se ukvarjamo še danes. Vendar pa je bila operacija v Libiji pravzaprav vzorčna operacija koalicije, ki se je zbrala zelo na hitro. Imeli smo zelo raznoliko skupino držav. In to je bila izredna operacija, ki se je začela in končala v istem letu.
Pomislite na vsa usklajevanja, do katerih je moralo priti, da smo zbrali vse te države, medtem ko so bile še vedno aktivne v Afganistanu. Zaradi Libije se svet ni ustavil. Kljub operaciji v Libiji smo izvajali tudi ostale naloge in mislim, da je to nekaj, s čimer se Nato lahko pohvali, kaj vse lahko naredi. In to ne le zgolj znotraj zavezništva - sodelovale so tudi druge države, kot je npr. Katar. Res je, med izvajanjem operacije so se pokazali izzivi, vendar pa smo jih uspešno rešili.
Kako gledate na vprašanje uporabe brezpilotnih letal v boju proti terorizmu s praktičnega, pravnega in političnega vidika?
Letala, ki jih upravljamo na daljavo, so nam omogočila vztrajnost na nekem območju. So temeljito spremenila naše letalstvo. Uporabljali smo jih v Afganistanu in Iraku in nadgradili možnosti njihove uporabe. Začeli smo z izvidniškimi nalogami in nadzorovanjem iz zraka, potem smo jih nadgradili za uporabo kinetičnih (ubojnih op. a.) sredstev. V okviru mednarodnih pravil in prava jih zelo uspešno uporabljamo v boju proti terorizmu.
Kritiki opozarjajo, da brezpilotna letala pravzaprav še bolj spodbujajo terorizem.
To je zame bolj stvar politične odločitve. Na koncu so vse dejavnosti v okviru pravil, ki jih poznamo. Sem velik oboževalec brezpilotnih letal iz več razlogov, rad pa jih imam predvsem, ker lahko zaradi omenjene vztrajnosti zagotovimo natančnost. Take natančnosti doslej nismo mogli zagotavljati. In ko pride na zaslon slika, ki jo posreduje to letalo, jo gleda veliko ljudi, tudi pravniki in mislim, da je uporaba teh letal zato tudi bolj transparentna.
Kako je prisluškovalna afera NSA vplivala na odnose znotraj poveljstva? Kako vas zaradi tega gledajo ostali zavezniki?
Kake večje razprave na našem poveljstvu glede tega nismo imeli. State department in ameriška vlada si prizadevata, da bi ponovno vzpostavili zaupanje med našimi zavezniki. Vendar treba je vedeti, da gre za del skupnega obveščevalnega programa, ki naj bi ščitil naše ljudi in mislim, da imajo od tega vsi koristi, tudi naši partnerji.
Torej vas nihče ne gleda postrani?
Nihče na mojem poveljstvu ni izrazil kaj več kot 'kaj pa ti misliš o tem'. Nobenih zamer nimamo.
Kako se v praksi kaže odprava politike "ne sprašuj, ne govori" glede odkritega služenja gejev v vojski? Vojaški vrh je svaril, da bo to znižalo bojno moralo in povzročilo cel kup hudih preglavic.
Odprava te politike ni predstavljala niti najmanjše ovire v naših aktivnostih. Gremo naprej. Res so bile skrbi, ampak na koncu je odprava te politike omogočila, da naši istospolno usmerjeni vojaki lahko služijo in to poteka dobro. Po mojem mnenju ni prišlo niti do enega negativnega učinka, ne na moralo ne na zmogljivosti. In če sem pošten, smo na to kar ponosni.
Morda še zadnje vprašanje - ste se od zadnjega stika s slovenskimi novinarji naučili še kako novo slovensko besedo razen "gostilna" in "potica"?
Morda "hvala lepa", ha, ha. Zelo rad imam potico ... Moram priznati, da odkar mi je umrla mati, so se moje priložnosti za govorjenje slovenščine precej omejile, s tem pa tudi sposobnosti. Sem govoril nekaj slovensko, a ko nisem vedel besede, sem uporabil kar angleško in potem je bila to precej smešna slovenščina.