Kot je v izjavi za medije menil Nikolić, je današnje srečanje dokaz, da je območje bivše Jugoslavije v minulih letih veliko doseglo. Danes se npr. lahko pošali z izjavo "to je bilo na našem Brdu, zdaj bo na naših Brionih", pa se zaradi tega ne bodo "pretepali in prepirali", kot bi se včasih.

Prvo srečanje predsednikov osmih držav procesa Brdo - sedmih z območja bivše skupne države in Albanije - je namreč danes potekalo na Brdu pri Kranju, gostila sta ga slovenski predsednik Borut Pahor in hrvaški predsednik Ivo Josipović. Naslednje bo, kot so se dogovorili, na Hrvaškem.

To pobudo za krepitev sodelovanja med omenjenimi državami Nikolić pozitivno ocenjuje. "Sloveniji so potrebne ostale države iz bivše Jugoslavije in Slovenija tu vsekakor ima svoj interes. A tudi mi najdemo tu svoj interes."

Države, ki še niso v EU, lahko namreč tja tudi s pomočjo Slovenije in Hrvaške prej pridejo, Slovenija in Hrvaška pa njih potrebujeta za vstop na tretje trge, ki so jima kot članicama EU težje dostopni - od Azije preko Afrike do Latinske Amerike ter Rusije, Belorusije, Turčije in druge.

T.i. širitvena utrujenost v EU srbskega predsednika medtem "sploh ne skrbi". "Ta pravljica o navdušenosti za širitev je le pravljica. Evropa se mora širiti, ne more ostati v mejah, v katerih je zdaj, in reči, da ji je manjkala samo še Hrvaška. Zakaj pa ji ne manjka še Srbija, Črna gora, Makedonija. Zakaj smo mi slabši od drugih?"

Josipović je medtem novinarjem pojasnil, da so se voditelji danes strinjali, da so neformalni sestanki, bodisi v obliki plenarnega sestanka kot tudi bilateral, morda boljše priložnosti, da se odpira ali nakaže rešitve nekih skupnih problemov.

Sestanki, ki potekajo izven soja žarometov, namreč odpirajo možnost za bolj odprt pogovor, zaradi neobvezujoče narave pa imajo tudi več možnosti za uspeh, je dejal.

Kot eno pomembnih tem pogovorov je izpostavil vprašanje, kako bi lahko EU pomagala Makedoniji v njenem sporu z Grčijo glede imena.

Beseda je med drugim tekla tudi o možnosti skupnih projektov in o tem, kako bi jih lahko vključili v evropske okvire financiranja.

Na področju gospodarskega sodelovanja so spregovorili tudi o skupnem nastopu na večjih trgih. Gospodarstva držav procesa Brdo so, tako Josipović, na nek način združljiva zaradi skupne preteklosti v Jugoslaviji. "Morda vsako zase ni dovolj močno, da bi osvojila večja tržišča v Aziji ali Afriki, skupaj pa bi bili lahko uspešnejši, kot smo sedaj," je dejal.

Srbski in hrvaški predsednik sta se sicer danes tudi ločeno sestala. Nikolić je o tem povedal, da sta "povsem odprto govorila o vseh odprtih vprašanjih".

"Prišel je čas, da predsednika Srbije in Hrvaške povsem odprto govorita o vsem, kar je treba razčistiti v odnosih, da bi lahko mirno šli naprej, Hrvaška v EU in mi na poti v unijo."

Eno od novinarskih vprašanj Nikoliću je bilo še, ali ga moti današnja udeležba predsednice Kosova Afitete Jahjaga na Brdu. "Nimam pravice, da bi imel s tem težavo (...) Na meni je bilo, da sodelujem, da bi to srečanje ne bilo brez Srbije," je odgovoril in spomnil, da sta se Beograd in Priština dogovorila, da Kosovo lahko sodeluje na regionalnih srečanj brez formalnih oznak in zastav.

V prihodnje odnose Srbije s Kosovom sicer vidi približno tako, kot je sedaj, "pogovarjali se bomo naprej". Kot je dejal, so Prištini pripravljeni marsikaj popustiti, a neodvisnosti Kosova ne bodo priznali. To Bruselj od njih tudi ne zahteva.

"Srbija tega enostavno ne more, ne vem, katera država bi bila tega sposobna. Ne vem, katera država bi sploh lahko prišla tako daleč, kolikor daleč je prišla Srbija v tem zadnjem letu."