V zapor bo moral po pravnomočni sodbi mariborskega višjega sodišča zaradi kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje. Leta 2010 je nezakonito posredoval pri dodelitvi službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježoviti v neprofitni najem. V novo, veliko stanovanje se je lahko vselila s ponarejenim potrdilom o svoji dejavnosti v svetu invalidov. Kangler se je branil, da je predlog le podpisal, drugo pa so mu pripravile strokovne službe. Predlog za dodelitev stanovanja je podpisal tudi vodja službe mestnega sveta Aleš Škof, ki je junija 2011 naredil samomor, višje sodišče pa je pritrdilo sodišču prve stopnje, da je obdolženec želel z izgovarjanjem na Škofa prikazati, da mu je vse podtaknil. Po izrečeni sodbi je Kangler na facebooku zapisal: »Zakaj že? Zato, ker sem nekaj predlagal po funkciji kot župan. Lani so bili trije posiljevalci v Sloveniji obsojeni na pogojno kazen. Se pravi, da posiliš Slovenko, dobiš pogojno kazen, če se pišeš Kangler in kot župan nekaj predlagaš, pa sedem mesecev zapora. To je pravna država.« Na vrhovno sodišče bo vložil pritožbo zaradi varstva zakonitosti.
Kazen je stroga, saj za kaznivo dejanje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje še ni veliko sodne prakse. Pravosodni sistem se je zmigal šele v zadnjem času, zato tudi nekateri odvetniki menijo, da bi bilo treba v primerih zlorab položajev javnih funkcionarjev izrekati višje premoženjske, ne pa zapornih kazni. Sodnik, ki je Kanglerju sodil na prvi stopnji, se je strinjal tudi s tožilčevo oceno, da gre zaradi dejstva, da je Kangler ravnal koruptno kot župan, za posebno zavrženo ravnanje, zato je tožilec zahteval višjo kazen, kot bi jo sicer v kakšnem drugem podobnem primeru.
Novega župana Andreja Fištravca je razveselil zapis iz sodbe sodišča, da je Kangler kot najvišji predstavnik lokalne oblasti zlorabil zaupanje občanov in storil koruptno dejanje. Takole je te dni moraliziral in, upajmo, pomislil tudi nase: »Vsak posameznik se mora zavedati, da je za svoja dejanja odgovoren: doma družini, v službi sodelavcem in nadrejenim, pri opravljanju javne funkcije pa tistim, ki so mu ta mandat podelili.« To pravi človek, ki se je pred dnevi proslavil z, milo rečno, bizarnim zagovorom zlorabljanja denarja mestne občine za nakup oblek oziroma »uniform«.
Po slabem letu na županskem položaju je Fištravec izgubil skoraj vso podporo meščanov. Po anketi Večera uživa celo manj zaupanja kot njegov predhodnik. Dovolj za ugotovitev, da se metode vladanja v štajerski prestolnici niso spremenile. Vrnimo se k Ihanu, ki je že v izvolitvi Kanglerja prepoznal upor naši klasični, bipolarno trdi in butalski politiki, kjer oblastniki uprizarjajo medsebojne levo-desne prepire zato, da bi odrinili od odločanja in bogastva vso drugo večino strankarsko neudeleženih ljudi. Mariborčani so zato za župana raje izvolili nekoga, ki ni videti niti senca politika.
Skratka volivci mu niso zamerili njegovih »bedastoč«, ampak so jih imeli radi kot zagotovilo, da Kangler zares ni nikakršen politik. Nato pa je nastal revolt ob spoznanju, da je Kangler enak. Medtem ko »dupleški populist« čaka tudi na razplet zgodbe z radarji, mi čakamo še na spoznanje in revolt, da mu je enak tudi naslednik. Prepoznavne postajajo lovke Fištravčeve hobotnice.