FOTO: Brglez: S povojnimi poboji smo si globoko rano zadali še sami

Po Brglezovih besedah v dneh, ki so sledili osvoboditvi, "na žalost nismo bili priča samo veselju in radosti, ampak tudi gnevu, srdu in sovraštvu, ki so vodili do dejanj, ki so še danes neopravičljiva in zavržna". Spomnil je, da po državi obstaja okoli 600 prikritih povojnih grobišč, v katerih ležijo posmrtni ostanki pobitih v mesecih po koncu druge svetovne vojne.

"Sedemdeset let pozneje je zadnji čas, da pokopljemo naše mrtve. To od nas ne zahteva le naša zgodovina in civilizacija, katere del smo, temveč tudi dejstvo, da smo ljudje," je dejal Brglez. Pri tem je opozoril na nujnost zavedanja, kaj svoboda sploh je: "Svoboda je to, da zmoremo spoštovati različnost, predvsem pa je svoboda to, da smo odgovorni za svoja dejanja."

Fantje in dekleta, ki so se po Brglezovih besedah odzvali klicu domovine in se pridružili partizanskemu gibanju, pri tem niso iskali nobenih časti ali medalj. V boj zoper okupatorje so šli iz ljubezni do domovine in za svobodo, iskreno in z najplemenitejšimi nameni, je dejal.

"Za domovino in njeno preživetje so bili pripravljeni plačati tudi najvišjo ceno - dati lastno življenje. To je tisto zgodovinsko dejstvo, ki ga ne smemo nikoli pozabiti," je poudaril predsednik državnega zbora. Dodal je, da je naša zgodovina polna zgledov, kako smo se zoperstavili tistim, ki so nam svobodo hoteli vzeti.

"Žrtve naših junakov tako niso bile zaman. Vsi, ki so dali svoja življenja, najsibo v prvi svetovni vojni, katere stoletnico začetka smo obeležili lani, ali v drugi, katere konec obeležujemo letos, ali pa v osamosvojitveni vojni, ki smo jo bili leta 1991, so naši narodni junaki in junakinje," je izpostavil Brglez.

Po njegovih besedah moramo s svojo državo ravnati odgovorno, saj smo se pred skorajda 25 leti zanjo odločili svobodno: "Naša različnost nas ne sme ločevati, temveč bogatiti. Ne glede na naša svetovnonazorska in politična prepričanja vsi mi pripadamo isti državi." Pri tem je še izrazil prepričanje, da se lahko Slovenija ponovno uvrsti med evropske zvezde.

Poleg predsednika državnega zbora se proslave ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne udeležujejo tudi predsednik republike Borut Pahor, premier Miro Cerar, predsednik državnega sveta Mitja Bervar ter nekateri ministri, poslanci, državni svetniki in predstavniki političnih strank.

Nocojšnja proslava v Križankah - njen začetek so naznanile salve z ljubljanskega gradu - je ponudila bogat in raznolik kulturni program z naslovom Objemi me, svoboda, ki ga je režirala Katja Pegan. S pesmimi upora, popularno glasbo ter narodno glasbo Evrope in ZDA so nastopajoči "obudili čas zanosa, zmage, čutnosti in svobode".

Glasbo v prepletu Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, Orkestra Slovenske vojske, Policijskega orkestra, Fake Orchestra, pevcev Tinkare Kovač, Omarja Naberja, Ane Vipotnik, Sandre Feketija, Karin Zemljič in Katje Sever so v svoje gibe ujeli plesalci v koreografiji Mihe Krušiča.

V ozadju so filmi Maje Weiss, Dena Baruce in drugih pripovedovali zgodbe dokumentarnih posnetkov osvoboditve evropskih in slovenskih mest ter vojnih dejavnosti. Slavnostni večer sta sklenila otroška pevska zbora Osnovne šole Koper in Radiotelevizije Slovenija.

Sodelovali tudi zastavonoše veteranskih organizacij in nosilci bojnih zastav.

Pred proslavo je predsednik republike Pahor sprejel predstavnike Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Na ljubljanskih Žalah je tudi položil venec na Spomenik padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije 1941-1945.