Finančno ministrstvo: Slovenija ni primerljiva s Španijo ali Grčijo

Bonitetna agencija Moody'y je v četrtek vnovič znižala oceno kreditnega dolga Sloveniji, in sicer z A2 na Baa2, obete za naprej pa je ohranila negativne. Kot glavni razlog za znižanje ocene je Moody's navedel težave slovenskih bank, ki potrebujejo dodatne dokapitalizacije, s čimer se povečujejo tveganja za državni dolg.

Vlada ugotovitve agencije Moody's močno obžaluje in zagotavlja, da se Slovenija po statističnih makroekonomskih kazalcih (višina primanjkljaja in dolga sektorja države) ne more primerjati s Španijo, Italijo ali Grčijo, prav tako pa problematika bančnega sektorja ni tako velika kot npr. v Španiji, so v sporočilu za javnost zapisali na finančnem ministrstvu.

"Vlada je doslej sprejela že številne ukrepe za konsolidacijo javnih financ, s sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ in sprejemom rebalansa proračuna za letos pa je naredila nujen korak k uravnoteženju javnih financ tako v letošnjem letu kot tudi na srednjeročno," zagotavljajo na ministrstvu.

Medtem ko je javnofinančni primanjkljaj konec leta 2011 znašal 6,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), se ta letos znižuje na blizu 3,5 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa skladno z zavezami v okviru EU pod tri odstotke BDP. Začrtana javnofinančna politika je v celoti podprta s sprejetim rebalansom proračuna za 2012, s čimer so tveganja v izvrševanju omejena, poudarjajo na ministrstvu.

Ob tem ponavljajo, da v Sloveniji v tem trenutku ni potrebe za finančno pomoč iz evropskih mehanizmov in da Slovenija tudi ni izpostavljena tveganju iz naslova refinanciranja. Sredstva na računih države ob razpoložljivih instrumentih financiranja namreč po navedbah ministrstva omogočajo nemoteno izvrševanje proračuna do konca leta tudi v zaostrenih razmerah na finančnih trgih.

Vlada kot eno ključnih nalog izpostavlja zagotavljanje trdnega in stabilnega bančnega ter finančnega sistema države. Skladno s tem je letos uspešno zagotovila proces dokapitalizacije NLB, s tem omogočila kapitalsko ustreznost banke in tako vplivala tudi na prihodnjo gospodarsko sliko Slovenije.

Skladno z začrtanimi usmeritvami pa si bo vlada, tako na ministrstvu, še naprej prizadevala za pridobitev zasebnih vlagateljev v bankah. "Dokapitalizacija NLB je potekala brez dodatnega zadolževanja države, niti se zaradi tega ni zvišal javnofinančni primanjkljaj in ostaja znotraj začrtanih ciljev," zagotavljajo.

V okviru naporov za sanacijo bančnega sistema bo vlada do jeseni oblikovala in sprejela zakonodajne rešitve s področja upravljanja slabih bančnih terjatev, ki bodo prispevale k odpravi kreditnega krča in stimulaciji gospodarskega okolja. Predlog zakona bi DZ lahko obravnaval že septembra.

Širše od problema reševanja nestabilnih bančnih naložb želi vlada oblikovati tudi stabilen in učinkovit okvir za upravljanje državnega premoženja. V tej luči je vlada vložila velike napore v oblikovanje in usklajevanje predloga prihodnjega upravljanja državnih naložb, ki je že v vladni proceduri.

Slovenski državni holding bo tako imel tudi možnost, da ustanovi posebno odvisno družbo, ki bi prevzela slabe bančne terjatve po realni ekonomski vrednosti in tudi pripadajoča zavarovanja terjatev. Ministrstvo pri tem izpostavlja ključno vlogo Banke Slovenije, od katere pričakuje oceno stanja v bančnem sistemu in predloge rešitev.

Vlada bo, kot še pravijo na finančnem ministrstvu, intenzivno nadaljevala z oblikovanjem in sprejemanjem strukturnih reform in uravnoteženjem javnih financ tudi v prihodnje in ne bo odstopala od začrtanih ciljev in zavez, ki jih je dala EU. Poleg tega se nadaljuje delo na področju uvedbe fiskalnega pravila v slovenski ustavni red, ki bi omejil javno porabo tudi v prihodnosti.