Zaradi zlorabe zaupanja, prevare in finančnega oškodovanja je italijanska princesa Doris Mayer von Samassa že pred več kot letom dni podala kazensko ovadbo zoper slovensko odvetnico Tjašo Andrée Prosenc ter avstrijskega državljana Petra Krisperja. Zdaj sodni spor dobiva nove razsežnosti.
Federico Pignatelli della Leonessa, sin Doris Mayer von Samassa, je med zadnjim bivanjem v Sloveniji minuli teden za Reporter povedal, da je odvetnica Tjaša Andrée Prosenc po izdani sodbi sodišča dolžna vrniti njegovi družini 105.000 evrov. Gre za denar, ki ji je bil ob sodelovanju soobtoženega Petra Krisperja nezakonito nakazan z avstrijskega računa Pignatellijeve mame na neprijavljen bančni račun odvetnice Prosenc v Švici.
Proti Petru Krisperju, ki je bil po besedah Federica Pignatellija vpleten v kriminalna dejanja Tjaše Andrée Prosenc, še vedno poteka civilna tožba na avstrijskem sodišču, od katere si Doris Mayer in sin Federico Pignatelli žal ne obetata veliko. Premeteni, čeprav zdaj že 95-letni Krisper, mladostni prijatelj Doris Mayer, zaradi česar mu je dolgo povsem zaupala, je namreč, da bi zaščitil samega sebe, prodal svojo hišo, v njej pa še vedno lahko živi do smrti.
Ime Petra Krisperja tako ni povezano niti z eno nepremičnino več in tako mu ni ničesar mogoče odvzeti: »Najprej spravi mamin denar v svoj žep, potem vse skrije pred sorodniki in proda hišo nekemu prijatelju. Bil je dovolj premeten, da nepremičnine ni prepisal na sorodnike. Ko je v zadnjih letih sprevidel, da bom zakonito ukrepal, je naredil vse, da ne bi imel ničesar. Po mojem prepričanju je kriminalec, človek s kriminalnim razmišljanjem in absolutno brez morale.«
Drugače je v primeru odvetnice Tjaše Andrée Prosenc, saj se ji lahko, če ne bo vrnila 105.000 evrov, odtuji njena lastnina na Wolfovi 1 v Ljubljani. »Zanjo trdi, da jo je kupila, vendar o tem ni nobenih sledi,« pojasnjuje Pignatelli. »Zelo zanimivo, kako lahko nekdo kupi lastnino, pa zanjo nikoli nič ne plača. Enako je pri njenem sinu Gregorju Prosencu. Za trgovino v pritličju Wolfove 1 po našem vedenju ni nikoli plačal niti penija niti najemnine, čeprav gre za elitno lokacijo s pogledom na ulico. Prek odvetnika smo ga prosili, naj pokaže potrdilo o plačilu, a je to zavrnil.«
Pignatelli namerava vztrajati v boju na zakonit način tudi zato, ker je Mayerjevo palačo na Wolfovi 1 konec tridesetih let prejšnjega stoletja zgradil njegov poslovno izjemno uspešni stari oče Emerik Mayer, ki je bil po drugi svetovni vojni mučen, nato ubit, odévzeta mu je bila še vsa lastnina.
Poleg trgovine, za katero ni plačal, je Prosenc, kot pove Pignatelli, zasedel še dodatnih 175 kvadratnih metrov: »Gre še za eno skrivnost, kako je to naredil, saj mu za to nihče ni dal dovoljenja. To se lahko zgodi le v Sloveniji, da ima nekdo v lasti nekaj, za kar ni plačal. Prav zato bom proti Tjaši Andrée Prosenc in njenemu sinu sprožil vse zakonite postopke in nikoli ne bom odnehal. Zahtevali smo, da zapusti nezakonito zaseden prostor in nam plača najemnino za enajst let, vendar noče odgovoriti. Tako kot njegova mama je prepričan, da je nad zakonom in nekaj posebnega.«
Pignatelli namerava vztrajati v boju na zakonit način tudi zato, ker je Mayerjevo palačo na Wolfovi 1 konec tridesetih let prejšnjega stoletja zgradil njegov poslovno izjemno uspešni stari oče Emerik Mayer, ki je bil po drugi svetovni vojni mučen, nato ubit, odévzeta mu je bila še vsa lastnina. Družini Mayer je bila znova vrnjena v denacionalizacijskem postopku s pomočjo slovenske vlade: »Za to sem hvaležen, žal pa vse od takrat poskušata Tjaša Andrée Prosenc in njen sin podlo odvzeti našo lastnino, ki nam zakonito pripada. Načrtovala sta, da bi imela celotno stavbo le zase, ne da bi zanjo karkoli plačali. Za povrh te stavbe sploh nismo želeli prodati, ker mi je mar zanjo zaradi mučenega in ubitega starega očeta. Zanj hočem pravico.«
Spodbudno je, da je njegova mama Doris Mayer ravno pred nekaj dnevi prejela naklonjeno pismo slovenske vlade, se pa zaveda, da je do ustrezne rešitve še daleč. Stavba na Wolfovi 1 namreč ni potresno varna, o čemer priča načrt gradbenih konstrukcij, ki ga je pripravil Gorazd Črnko, eden največjih slovenskih strokovnjakov za gradbeništvo.
O nevarnosti, da se lahko stavba, ki je bila zgrajena pred devetdesetimi leti iz slabega cementa, ta pa ima največ 60 let uporabnosti, sesuje sama vase ob potresu, je Pignatelli seznanil ljubljanskega župana Zorana Jankovića: »Šokiran sem bil, da ga je bolj kot varnost meščanov zanimalo izplačilo njegovima prijateljema, Tjaši Andrée Prosenc in njenemu sinu. Dejansko mi je dal vedeti, da je pripravljen nekaj storiti, šele potem, ko bi denar bil v žepu obeh, in to za nepremičnine, ki jih sploh nista nikoli plačala.«
Pignatelli je še poudaril, da je po svoji v Sloveniji rojeni materi na pol Slovenec in da ima Slovenijo nadvse rad: »Žal zanjo ne vidim izhoda, dokler ne bo odstranjena korupcija. Nočem, da se takšne žalitve dogajajo meni ali komu koli drugemu. Želim, da Slovenija, ki ima neverjeten potencial, postane pravna država in da tudi funkcionira kot moderna država.«
Prav zaradi vsega omenjenega želi zaupati v slovenski sodni sistem. Pričakuje, da se bo v primeru dokončnega razpleta sodnega spora, ki je nastal zaradi kriminalnih dejanj odvetnice Tjaše Andrée Prosenc, razsodilo brez političnih vplivov.
