"Problemov je veliko, ampak noben izmed njih ni tako alarmanten, da bi lahko rekli, da bo razpadel sistem primarnega zdravstvenega varstva," je na novinarski konferenci po večurnem srečanju z vodstvi zdravstvenih domov poudaril Fakin, ki je sestanek sklical po vedno glasnejših opozorilih primarnih zdravnikov o njihovi obremenjenosti.
Kot je pojasnil minister, so mu direktorji zagotovili, da primarni zdravstveni sistem ne razpada. So pa na sestanku izpostavili vrsto težav, ki jih poznajo že iz preteklosti, na primer preobremenjenost zdravnikov na določenih lokacijah in administrativne ovire.
Na današnjem srečanju so po Fakinovih besedah ugotovili, da za izboljšanje primarnega zdravstva lahko naredijo še veliko. Med drugim je minister napovedal prenovo obračunskega modela, izboljšanje informacijskega sistema in prenos nekaterih administrativnih obremenitev z zdravnikov na diplomirane medicinske sestre, na primer predpisovanje inkotinenčnih pripomočkov. Direktorji se po njegovih besedah strinjajo tudi s selektivnim nagrajevanjem, torej da bo tisti, ki bo naredil več, tudi dobil višje plačilo.
Ključna točka sestanka pa so bili po ministrovih besedah glavarinski količniki, ki na nasprotne bregove postavljajo ministrstvo in Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ter zdravniške organizacije. Po oceni Fakina bo potrebna njihova prevetritev, saj da so se v dogovorih v preteklosti znižali prehitro. Prav tako meni, da je potreben dogovor s sindikati o redefiniciji standardov.
Vodja Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ Radivoje Pribaković Brinovec je pojasnil, da se število družinskih zdravnikov povečuje. Trenutno je v Sloveniji 950 specialistov družinske medicine in 315 specializantov. Med njimi je veliko mladih zdravnikov, a je hkrati močna tudi skupina zdravnikov, starejših od 55 let. Ob tem je prepričan, da lahko s skrbnim načrtovanjem in usmerjanjem mladih zdravnikov v specializacijo družinske medicine obdržimo ugodne trende. "Obremenitve pa je treba vzeti resno. Zahtevnost dela se povečuje, zdravniki delajo tudi v dežurstvih," je še poudaril Pribaković Brinovec.
"Smo daleč od tega, da bi lahko govorili o razpadu sistema, je pa to dejavnost, ki zahteva dodatno pozornost," je dodal direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar. Direktorji so po njegovih besedah opozorili predvsem na neenakomerno obremenjenost timov, do selitve od najbolj obremenjenih zdravnikov k tistim manj obremenjenim pa ne prihaja. Za bolj uravnovešeno obremenitev je po njegovi oceni potrebna sprememba modela financiranja ambulant.
Na to je opozoril tudi generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj. Obračunski model ne rešuje vseh posebnosti slovenskega zdravstvenega sistema, zato bo treba v prenovi upoštevati varovalke, ki bodo sistem pokrivale čim bolj ustrezno, je še ocenil.