Fafangel je v današnji izjavi za medije poudaril, da se epidemiološko stanje slabša tako pri nas kot tudi drugod po Evropi. To je po njegovih besedah pričakovano, saj v tem letnem času več časa preživimo v zaprtih prostorih. A slika kljub temu ni tako črna, kot je bila lani. "Dnevne številke so visoke, a niso ključne za krojenje naše usode," je poudaril prvi epidemiolog v državi.
Cepljenje prebivalstva je po njegovih besedah pomembno vplivalo na to, da je danes manjše število hospitaliziranih in umrlih. Na ta račun lahko zdravstveni sistem prenese višje število dnevno potrjenih okužb, a to ne bo mogoče v nedogled, je poudaril.
Epidemiologe skrbi predvsem dejstvo, da gremo kot država v prekuževanje, da edino pot iz epidemije vidimo v tem, da se bodo vsi prebivalci okužili, "tiste smrti, ki bodo, pa pač bodo".
A kot je opozoril, bodo odločevalci v nekem trenutku posegli po zasilni zavori, torej zapiranju države. "Vsak odločevalec v katerikoli državi, ko zdravstveni sistem ne bo zmogel več, bo posegel po zasilni zavori," je povedal. Tak ukrep je po njegovi oceni epidemiološko smiseln le, če bo veljal za vse brez izjem. Kot je še spomnil, epidemiologi od začetka epidemije opozarjajo, da upravljanje epidemije s strahom deluje le določen čas. "Pomislite na občutke, ki ste jih imeli lani, ko ste hodili v trgovino, oseba za vami pa ni vzdrževala medosebne razdalje. Bilo vas je strah, tega strahu pa ni več, kar je razumljivo."
Po njegovih besedah zdaj preostanejo ukrepi, ki jih razumemo, jih sprejmemo in se nam zdijo smiselni. Razlika je v trenutni situaciji tudi ta, da stroka razpolaga s podatki, ki jih na začetku še ni imela. Na epidemiologih pa je, da javnosti povedo, kaj ti podatki pomenijo. "Podatki pa pravijo, da trenutno res rabimo PCT (preboleli, cepljeni, testirani) in cepljenje. Cepljenje je najbolj varen ukrep, vsi podatki še vedno govorijo to," je poudaril.
Določen delež populacije se iz takšnih ali drugačnih razlogov ne bo cepil, kar moramo po mnenju Fafangla razumeti in sprejeti. Nižji delež precepljenosti prebivalstva v državah vzhodne Evrope je sicer po njegovem mnenju povezan z nižjo stopnjo zaupanja prebivalcev v institucije in odločevalce. Namen javnega zdravstva pa je, da uspemo zaščititi celotno populacijo, tako tiste, ki se cepijo, kot tiste, ki se za to ne odločijo, je poudaril.
Še vedno so tako ključni tudi vsi drugi ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Po mnenju Fafangla je nujno brezplačno in dostopno testiranje, saj samo s cepljenjem ne gre. Sicer ni seznanjen, kaj se bo zgodilo s 1. novembrom oz. kaj bo pisalo v odloku. "Lahko pa povem, kaj je strokovno smiselno. To je spoštovanje osnovnih ukrepov, izogibanje druženjem, uporaba maske, to, da se ob prvih znakih bolezni izoliraš, se greš testirat in obvestiš svoje stike."
Fafangel je spomnil še na pomen mobilne aplikacije #OstaniZdrav. "Aplikacija je dostopna, jutri jo lahko ima vsak. Tista najbolj relevantna populacija je mlajša, digitalno pismena, ki je zelo aktivna pri prenosu okužbe v skupnosti," je poudaril.
Ob tem se je odzval tudi na nedavne primere ponarejevanja covidnih potrdil. Kot je poudaril, do takšnih zlorab sistema prihaja, če prebivalci ne razumejo, zakaj je pogoj PCT smiseln. Pogoj PCT je po njegovih besedah orodje, ki ga "krvavo potrebujemo".
Opozoril je tudi, da podatki o številu okuženih z novim koronavirusom, ki jih spremljamo danes, ne odražajo zgolj stanja izpred 14 dni. "Najkrajša inkubacijska doba covida-19 je dva dni. Če bomo že danes ravnali drugače, bomo že že čez dva dni videli prve rezultate," je poudaril.
