Erjavec: Hrvaška vlada bo težko razlagala, da memorandum ni bil sporazum med državama

"Ne razumem, zakaj se Hrvaška glede memoranduma poslužuje takih razlag," je v odzivu na sobotno pisanje hrvaškega časnika Večernji list, da bo sodišče nadaljevalo postopek v primeru ene od tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti LB, danes dejal Erjavec.

Memorandum med vladama sta tedanja premiera Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Zoran Milanović, podpisala 11. marca letos na Mokricah, v njem pa se je hrvaška vlada zavezala, da bo ustavila vse postopke proti slovenskim bankam, dokler ne bo dosežena celovita rešitev spora o LB, ki jo bosta državi iskali v okviru nasledstva.

Ljubljana vztraja, da je spor o LB treba urejati v okviru sukcesije ter da med pogajanji ni možno istočasno iskati rešitve na sodiščih.

Hrvaška vlada pa poudarja, da so večkrat pojasnili, da so opravili svoj del posla iz memoranduma, s tem ko so dali navodila bankam, te pa naprej svojim odvetnikom, naj ustavijo postopke, povezane z LB.

Hrvaški časnik Večernji list je v soboto poročal, da je sodnik zagrebškega občinskega sodišča Nikola Raguz odločil, da bodo nadaljevali postopek v primeru ene od tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki (LB) in NLB, in ni sprejel ne hrvaške zahteve o mirovanju postopka niti slovenske o prekinitvi postopka.

Sodnik je po navedbah časnika pojasnil, da sodišče memoranduma ne obravnava kot meddržavno pogodbo, ki bi bila nad hrvaškimi zakoni, ker dogovor iz Mokric ni potrjen ne v hrvaškem saboru niti ni bil objavljen v hrvaškem uradnem listu.

Arhar za TVS: Gre za sprenevedanje Zagreba

Slovenski finančni strokovnjak France Arhar, ki je sodeloval pri reševanju spora med Ljubljano in Zagrebom glede problematike LB, je v komentarju navedb v hrvaškem tisku, da bo sodišče nadaljevalo postopek v primeru ene od tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti LB, danes za TV Slovenija dejal, da gre za sprenevedanje Zagreba.

Arhar je dejal, da ne glede na to, kar pravi hrvaško sodišče, namreč, da memorandum z Mokric ni mednarodna pogodba, ker ni bil ratificiran v parlamentu, ni pričakoval takega razvoja dogodkov.

Izhajamo iz tega, da beseda nekaj velja in da vsebino pravdnim postopkom dajejo pravdne stranke, to pomeni banke, te pa niso originalni tožniki, ker so dobile mandat hrvaške vlade. Torej v ozadju je hrvaška vlada, zato je taka novica res veliko presenečenje, je za TV Slovenija dejal Arhar.

Hrvaški časnik Večernji list je v soboto poročal, da je sodnik zagrebškega občinskega sodišča Nikola Raguz odločil, da bodo nadaljevali postopek v primeru ene od tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki (LB) in NLB.

Raguz ni sprejel ne hrvaške zahteve o mirovanju postopka niti slovenske o prekinitvi postopka. Obe strani se na odločitev lahko pritožita.

V memorandumu med vladama, ki sta ga tedanja premiera Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Zoran Milanović, podpisala 11. marca letos na Mokricah, se je hrvaška vlada zavezala, da bo ustavila vse postopke proti slovenskim bankam, dokler ne bo dosežena celovita rešitev spora o LB, ki jo bosta državi iskali v okviru nasledstva.

Ljubljana vztraja, da je spor o LB potrebno urejati v okviru sukcesije ter da med pogajanji ni možno istočasno iskati rešitve na sodiščih.

Hrvaška vlada pa poudarja, da so večkrat pojasnili, da so opravili svoj del posla iz memoranduma, s tem ko so dali navodila bankam, te pa naprej svojim odvetnikom, naj ustavijo postopke, povezane z LB.