Po prvem letu uvedbe zaračunavanja storitev polnjenja električnih vozil se število uporabnikov še vedno povečuje. Nadaljevali pa bodo tudi okoljevarstveni projekt Leti, leti štorklja. Lanski je omogočil zanimive ugotovitve o potovanju štorkelj, letos bodo s telemetrijskima napravama opremili novi par ptic.
Predsednik uprave mag. Andrej Ribič je poudaril, da je rezultat preteklega leta skladen s pričakovanji. Leta 2019 se je namreč začelo novo triletno regulativno obdobje, ki znižuje donosnost prihodkov iz razvoja in upravljanja distribucijskega omrežja. Izrazil pa je zadovoljstvo z ravnjo naložb v preteklem letu: » V družbi smo leto sklenili z najvišjo ravnjo investicij v zadnjih 10 letih. V omrežje smo vložili nekoliko manj kot 40 milijonov EUR, kar je 7 odstotkov več od pričakovanih ciljev.«
Med največjimi investicijami so obnova RTP Hrastnik, zaključena prva faza gradnje daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Grosuplje–RTP Trebnje, zaključek del na 2 x 110 kV kablovodu trase Bršljin–Gotna vas in obnova RP Kočevska Reka. V napredni merilni sistem so v preteklem letu vključili 30.994 naprednih števcev električne energije. Skupno je tako v sistem vključenih 208.034 merilnih mest, kar pomeni 61 odstotkov vseh merilnih naprav na območju Elektra Ljubljana.
Rezultate poslovanja v preteklem letu je predstavil mag. Marjan Ravnikar, izvršni direktor računovodsko-finančnih storitev. »Družba je tudi v letu 2019 poslovala uspešno in izkazuje čisti dobiček v vrednosti nekoliko manj kot 14 milijonov EUR ter je v primerjavi z načrtovanim večji za 1,9 milijona EUR oziroma 12 odstotkov. Prihodki so bili od načrtovanih večji za 6 odstotkov, predvsem zaradi večjih prihodkov na tržnem segmentu. Družba je ustvarila nekoliko manj kot 46 milijonov EUR bruto denarnega toka iz poslovanja, kar je za 7 odstotkov več od načrtovanega,« je pojasnil mag. Marjan Ravnikar.
Investicijska vlaganja so za 8 odstotkov presegla načrtovana. Kljub intenzivnemu investicijskemu ciklu in nekoliko večjim izdatkom v povečani obratni kapital družbe jim je uspelo tudi v preteklem letu zadržati finančno stabilnost družbe. Dodatno so namreč zmanjšali skupno zadolženost in zadržali ugodno razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA na stabilnem količniku 1,9.
Prav tako so zaradi še vedno zelo ugodnih razmer na trgu manjši tudi finančni odhodki za obresti od posojil. Družba je v letu 2019 izkazala visoko stopnjo učinkovitosti, saj je dodana vrednost na zaposlenega tudi v preteklem letu presegla 94.000 EUR/zaposlenega. To pa jo uvršča v vrh najučinkovitejših družb v Sloveniji in tudi širše.
Elektro Ljubljana še vedno upravlja največjo mrežo polnilnic za električna vozila Gremo na elektriko. Za storitev, ki je bila deset let brezplačna, so pred enim letom uvedli zaračunavanje. Dr. Jurij Curk, svetovalec uprave, pa kljub temu opaža trend rasti e-mobilnosti: »Število uporabnikov naše mreže se je povečalo za skoraj 60 odstotkov. Število sej polnjenja se je sicer zmanjšalo, poraba energije pa se je povečala.« Sistem Gremo na elektriko pa se širi tudi z vstopanjem novih partnerjev, med njimi so občine in distributerji ter ponudniki storitev polnjenja. Z nekaterimi ponudniki v tujini že imajo sklenjeno partnerstvo, v prihodnosti pa načrtujejo tudi možnost polnjenja v tujini z aplikacijo Gremo na elektriko.
Mag. Andrej Ribič je predstavil tudi vpliv epidemije koronavirusa na poslovanje družbe. Ta se kaže v zmanjšanem obsegu del na srednje- in nizkonapetostnih objektih, predvsem pa se bo pokazal v prihodnje, ko se bo moral zaradi zmanjšane priznane donosnosti na sredstva na letni ravni zmanjšati obseg investicij za 2 milijona EUR.
Glede porabe električne energije v mesecih epidemije, torej od marca do maja, pa je povedal: »V četrtem tednu sprejetih ukrepov smo zabeležili 18-odstotni upad porabe električne energije predvsem zaradi sprememb v delovnih procesih industrije. Povečala se je poraba na gospodinjskem in maloposlovnem segmentu zaradi ukrepov #ostanidoma in hladnega obdobja konec marca.« Sicer pa so med epidemijo zaznali 10-odstotni upad porabe glede na povprečno porabo preteklih treh let v enakem obdobju.
Lani so začeli okoljevarstveni projekt Leti, leti štorklja in v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic dva štorkljina mladiča opremili s telemetrijskima napravama ter jima sledili na njuni poti v Afriko. Njuno pot je lahko na interaktivnem zemljevidu na spletni strani družbe spremljala tudi širša javnost.
»Ornitologi so tako prišli do novih spoznanj o tej vrsti. Štorklji sta se ob odhodu iz gnezda ločili in poleteli vsaka po svoji poti. Spremljali smo usodo štrka Srečka, ki je v Tuniziji poginil, najverjetneje zaradi plastične vrečke. Bela pa je prezimila v Šarm el Šejku in se na presenečenje ornitologov aprila začela vračati proti domu. Trenutno je že nekaj časa v Turčiji,« je povedala mag. Kristina Sever, vodja službe za korporativno komuniciranje. Letos bodo projekt nadaljevali. S telemetrijskima napravama bodo julija opremili dve odrasli ptici.
Na posnetku si lahko ogledate, kako je potekalo opremljanje mladih štorkelj z nahrbtniki.
