Kot dolgoletni novinar, pisatelj, popotnik, poznavalec sveta in globalne politike, ljudi, kultur, ver, razmišljanja sveta izven Evrope, v Evropi, bralec tujega tiska, govorec šestih svetovnih jezikov sem ob kaosu v EU, propadanju EU gospodarstva, napačnih odločitvah o množičnih islamskih migracijah, Brexitu, vsevečjem centralizmu EU, vsemanjši vplivnosti Slovenije v EU, vsevečji odvisnosti Slovenije od EU, torej Bruslja in Berlina tako gospodarsko kot politično, obenem pa vsevečji cenzuri medijev in družbenih medijev tako v EU kot doma sklenil, da se podam v politiko, kjer je večji dostop do vseh medijev in javnosti, da lahko poveš to, kar ljudem veliki mediji cenzurirajo, da si glas drugačnosti in opozarjanja, da bom lahko ob možni izvolitvi deloval kot preiskovalni novinar proti bruseljski birokratizaciji, korupciji, centralizaciji, skritim agendam. Vse to me je opogumilo in prepričalo, da kandidiram za EU poslanca na volitvah v EU parlament 26. maja 2019.
S SNS oziroma gospodom Jelinčičem sem se že pred tremi meseci dogovoril, da bom s svojimi znanji, informacijami, vpogledi, marketinškimi in PR znanji, obenem pa z evroskeptičnostjo oziroma zastopanjem stališča o Evropi narodov, kjer ima Slovenija enako število poslancev v Evropskem parlamentu kot Nemčija (zdaj le 8, Nemčija pa 96), nosilec liste SNS. Tudi zato sem se nedavna predčasno vrnil s svojega potovanja po Maroku in Zahodni Sahari in na dveh sestankih z gospodom Jelinčičem je bila moja kandidatura kot nosilca liste SNS potrjena oziroma jo je gospod Jelinčič tudi v medijih ter na tiskovni konferenci večkrat razglasil.
Zadnje tri mesece sem SNS pomagal s poslanskimi vprašanji in s svojim poznavanjem politične problematike tako sveta kot v Sloveniji, pa z nasveti, zamislimi, zadnje tri tedne pa tudi z nasveti glede EU, volitev v EU parlament, saj so volitve v EU parlament povsem drugega tipa kot v slovenski parlament.
Če za volitve v Slovenski parlament ljudje volijo bolj stranke kot imena, volijo v EU parlament bolj imena kot stranke, saj je poslancev na listi le 8, in voli se vseslovensko, ne pa po volilnih okrožjih. SNS sem predlagal timsko delo, kjer pač za enega poslanca celotna lista zbira glasove. SNS nikoli doslej ni uspelo priti v EU parlament, ker ni dojela povedanega, ker je gospod Jelinčič zmeraj soliral, sam dobil premalo glasov, drugih večjih imen pa ni imel oziroma se je na prejšnjih volitvah najbrž na podoben način, kot je zdaj naredil z mojim imenom (ga skušal le uporabiti), izigral znanega novinarja Janka Šoparja. Kaže, da SNS in g. Jelinčič niso vajeni timskega dela, dolgoročne usmeritve, zavezanosti ideji in programu. Moja etika in integriteta pač tega ne more podpreti ali se videti v nadaljnjem sodelovanju.
Zmago Jelinčič s kipom diktatorja Josipa Broza Tita na vrtu svoje vile v Ljubljani
Nenadoma se je vse spremenilo, ko je SNS pri glasovanju za rebalans proračuna podprla vlado g. Šarca. G. Jelinčiča sem opozoril, da ga bosta LMŠ in Levica izigrala, pa da bo to dejanje prineslo glasove le stranki g. Šarca (LMŠ) in pa drugim strankam v opoziciji. Še posebej, ker je v proračunu povečana postavka za ilegalne migrante, ki nas letno po vseh državnih naročilih in transferjih stanejo 150 milijonov evrov. Posredno pa za opremo vojske in policije, njihovo delo, uradnike, zdravstvo za migrante… država izda še dvakrat toliko.
Obenem nas celotna tema že leta razdvaja in polni medije in smo v nekakšni stalni prikriti vojni, namesto da bi mediji preiskovali in odkrivali korupcijo, vzporedni koridor trgovine drog in drugi kriminal ali opazovali propadanje EU in njeno napačno migrantsko in gospodarsko politiko, saj se tudi bliža napovedana velika finančna kriza leta 2020. Kot se je zdaj pokazalo, so vladne stranke v tem času v tajnosti pripravljale sporazum z Levico, ga tudi podpisale, g. Jelinčiča in SNS pa več ne potrebujejo. Tako so g. Jelinčiča in SNS pred evropskimi volitvami samo dodatno diskreditirali kot kupljive, kot nekredibilne, kot šibke, kot zlahka zamenljive, torej nekaj, kar nima smisla voliti.
Tisti desni ali domoljubni ali rodoljubni volilci bodo od SNS in njene nepredvidljivosti, kupčkanja, nenačelnosti pač odšli k SDS in NSi, pa tudi k novoustanovljeni stranki DOM (Domovinska liga), če bo imela svojo listo za evropske volitve. SNS pa ne bo pridobila nobenih levih domoljubov, ne pragmatikov oziroma bo s svojo nenačelnostjo zgubila vse načelne. Čas se je spremenil, populistične parole g. Jelinčiča več ne vlečejo, nimajo smisla (če so ga kdaj sploh imele), pa zdaj so skoraj že vse ostale stranke, celo humanitarne organizacije ugotovile, da so bile migracije goljufija stoletja, da so samo mafijski posel in pranje denarja, kar je praktično tudi uničilo stranko Mira Cerarja (SMC), njeni volilci pa so odšli pretežno k LMŠ.
Ne vem natančno, kakšen je bil dogovor g. Jelinčiča in g. Šarca, da je SNS podprla rebalans proračuna, ali je šlo tudi za kakšno finančno injekcijo stranki in g. Jelinčiču, vsekakor pa mi je g. Jelinčič v osebnem pogovoru to odločitev branil, da SNS nima 80.000 evrov za nove volitve. Moje začudenje, da je SNS kot stranka, ki naj bi se volilcem predstavljala za domoljubno in branik slovenstva, podprla večja sredstva za migrante in ilegalne migracije ter gradnjo azilnih domov, gospoda Jelinčiča ni zanimalo. Na moje dodatno začudenje, da to pomeni, da spet ne bo denarja za prepotrebno gradnjo domov za ostarele, pa za šole, knjižnice, ker bo šel v azilne domove in oskrbo migrantov, je odgovoril, da pač noče iti na morebitne nove slovenske parlamentarne volitve, če vlada zaradi nesprejetja rebalansa proračuna pade.
Ne vem natančno, kakšen je bil dogovor g. Jelinčiča in g. Šarca, da je SNS podprla rebalans proračuna, ali je šlo tudi za kakšno finančno injekcijo stranki in g. Jelinčiču, vsekakor pa mi je g. Jelinčič v osebnem pogovoru to odločitev branil, da SNS nima 80.000 evrov za nove volitve.
Rating stranki SNS po državnozborskih volitvah stalno pada, zdaj je že pod 2 odstotka, ker je neaktivna, ker so njeni poslanci bledi in nevsebinski, ker se stranka spet obrača po vetru in skače iz opozicije k vladi in nazaj, ne drži pa se niti svojega programa, še najmanj pa domoljubja in slovenstva, ker ne deluje pošteno in vsebinsko, temveč poskuša pozornost doseči le z občasnimi provokacijami in cenenim populizmom g. Jelinčiča. Upal sem, da bi se z mojim prihodom to lahko spremenilo, da je g. Jelinčiču pri njegovih 71. letih vsaj nekaj tudi do stranke SNS, ki je njegov otrok, in praktično temelji le na njegovem imenu, in bo brez vsebine pač po njem razpadla.
Kot novinar in kot državljan vidim v nekontroliranih migracijah, centralizaciji EU, predatorstvu multinacionalk na slovensko gospodarstvo, vodne vire, obdelovalno zemljo in gozdove tudi posredno in dolgoročno nevarnost za slovensko kulturo, identiteto, narod, jezik, državnost, še posebej ker tudi univerzitetni profesorji s FDV oziroma celo na levici predvidevajo, da bo ob zdajšnjih trendih odseljevanja mladih izobraženih Slovencev (10.000 na leto) in priseljevanja tujcev (132.000 registriranih tujcev v Sloveniji, velik del na slovenski sociali, pa še več jih bo po EU zakonu o združevanju družin), v Sloveniji leta 2050 živelo le še 50 odstotkov Slovencev.
Ta trend lahko preobrne samo striktna proslovenska demografska in migracijska politika, pa postavitev po robu EU centralizmu oziroma Evropa enakopravnih narodov, ki brani vrednote evropskih narodov, ne pa politiko brutalnega globalizma, centralizma in enega enotnega evropskega naroda ter nekontroliranega priseljevanja. Ilegalne migracije so seveda samo poskus zniževanja mezde, cenejša delovna sila, pa več prekariata, ter kaos po Evropi za več vojske, policije, militarizacije, oboroževanja, torej po volji oborožitvenih kompleksov. V Bruslju deluje 20.000 lobistov različnih multinacionalk in interesnih skupin.
Kaže, da je gospod Jelinčič dobil že dovolj mojega znanja, zamisli iz marketinga, PR, strategije za kampanjo, pa kaj povedati v kampanji za evropske volitve. Obenem je zahteval, da, če sem izvoljen za EU poslanca, naj bi od plače dajal 500 evrov na mesec za stranko, 1000 pa njemu. Najbrž je opazil moje začudenje, najbrž se je ustrašil, da ne bo imel kontrole nad financami niti za pisarno EU poslanca (okrog 20.000 eu na mesec, kar je 1,2 milijona evrov v petih letih mandata), in mi je čez noč sporočil, da bo sam kandidiral kot prvi na listi SNS, med vrsticami pa, da me več ne potrebuje.
Zmago Jelinčič za mizo z Janezom Janšo (modra majica z napisom Poletni tabor SDS) in Evo Irgl.
Kot novinar, kot človek nisem nikoli vzel nobene podkupnine, nikoli sodeloval v nobeni korupciji, nikoli popustil pod političnimi ali kriminalnimi pritiski, sem nepodkupljiv, zastopam svoj program in idejo slovenstva in zaščite naroda in bi zastopal volilce, kar je seveda nad strankarskimi kupčkanji, predvsem pa nad podkupovanji in denarjem. Tudi lojalnost SNS z moje strani ni bila nikoli vprašljiva, dokler je stranka zavezana svojemu programu evroskeptičnosti in Evropi narodov ter ne gre za nepoštenost ali finančne nepravilnosti.
Žal pa sem moral opaziti in se prepričati, nisem poslušal prej opozoril kolegov novinarjev in političnih analitikov, da je verjeti g. Jelinčiču ali računati na njegovo besedo kot računati na sneg v Mariboru sredi poletja. Najbrž je gospod Jelinčič prevaral že toliko ljudi, morda bil tudi sam prevaran, da nikomur ne zaupa. Sam pač ne varam in nisem imel teh grobih in nepoštenih izkušenj ter sem pač g. Jelinčiču zaupal, saj se mi timsko delo in zaupanje zdi edino logično, koristno za vsako politično stranko, družbo, državo, predvsem pa za vse udeležene posameznike. Gospod Jelinčič in SNS sta najbrž ob prevari morali računati, da bom branil svojo poštenost in integriteto tudi v medijih. Vsekakor pa je to dobra šola za naprej.
Ob vseh teh kupčkanjih in neetiki SNS in g. Jelinčiča, ob prevari, nimam več nobenega zaupanja, da je SNS in g. Jelinčiču pomembna kakršnakoli ideja, slovenstvo, temveč le denar, pa začasna pozornost medijev z nesmiselnimi provokacijami in parolami. Tudi prihodnost stranke SNS visi na nitki, če je grajena na samo enem človeku, ki ne zaupa nikomur drugemu, pa gradi vse le na populizmu in ne na vsebinskosti.
Torej, iz etičnih razlogov odstopam od nadaljnje kandidature na listi SNS za EU poslanca, ker zastopam idejo, Slovenijo, ne pa denarja in drobnih interesov posameznikov, ki kupčkajo in prodajajo narod, državo. Moj moto pisanja in delovanja je enakopravnost Slovenije v EU, ne pa da lahko štiri največje države preglasujejo ostalih 14. Če enakopravnost Slovenije in majhnih držav v EU ni mogoča, vidim Slovenijo izven EU. Najbogatejše evropske države so tako ali tako izven EU. Oziroma je EU samo neka faza razvoja, kot je bila Jugoslavija, ki pa ni večna, kot ni večna nobena centralizirana večnacionalna država, noben imperij.
Vsekakor mi je ta epizoda koristila, da sem začel študirati evropsko zakonodajo, ustroj EU, opazil popolno nedemokratičnost, pa kam vodi EU zdajšnja politika centralizacije in raznarodovanja. Takšno, Sloveniji in slovenstvu škodljivo politiko vodijo vse tri največje skupine v Evropskem parlamentu EPP (SDS, NSi, SLS), Socialisti (SD), ALDE (LMŠ, SMC, DeSUS, SAB), kamor so včlanjene praktično vse slovenske politične stranke, ki še vedno stavijo na ‘francosko-nemški vlak’. Kot vidite v Franciji in Nemčiji, povzroča ‘francosko-nemški’ vlak vse več kaosa, policijsko zakonodajo in policijsko državo, militarizacijo, ilegalne migracije, trgovino z ljudmi in drogami, birokratizacijo, korupcijo, centralizacijo EU, Brexit.
Ob vseh teh kupčkanjih in neetiki SNS in g. Jelinčiča, ob prevari, nimam več nobenega zaupanja, da je SNS in g. Jelinčiču pomembna kakršnakoli ideja, slovenstvo, temveč le denar, pa začasna pozornost medijev z nesmiselnimi provokacijami in parolami.
Militarizacija zahteva evropsko vojsko pod nemškim poveljstvom (slovenski vojaki na misijah NATA so običajno že pod nemškim poveljstvom) in bojim se, da dobimo potem sčasoma posredno samo Četrti rajh. Volk dlako menja, čudi pa ne! Biti skupaj z Nemčijo ali vodilna vloga Nemčije v Evropi se je v sodobni zgodovini pokazalo že dvakrat kot velika katastrofa za Evropo in vse, ki so bili na strani Nemčije. Bo v tretje drugače?
Ali pregovor ‘Volk dlako menja, čudi pa ne!’ več ne drži? Drži podobno za g. Jelinčiča? Ta nepredvidljivost g. Jelinčiča in nedržanje besede sem torej moral spoznati na svoji koži, kar je dobra šola za morebitno nadaljnjo politično kariero in nasploh! V ničemer pa ni moja krivda, da odstopam kot neformalni nosilec liste SNS za evropske volitve, ker sem se in se bom v življenju zmeraj držal dogovorov, poštenosti in smiselnega domoljubja!
Moje delovanje nikoli ni bil populizem, temveč opozarjanje! Slovenija potrebuje velike spremembe, enako EU, če želimo v teh velikih svetovnih rošadah preživeti ali celo imeti spodoben življenjski standard in upanje, smisel. Bistvo moje kampanje in delovanja tudi v novinarstvu in pisateljstvu, potovanjih, učenju otrok po svetu pa je zmeraj bilo ljubezen do znanja, prenašanje tujih znanj v Slovenijo in slovenska sprava, kar lahko doseže samo domoljubje, torej zavedanje pomena naroda in sodobne države za zaščito naroda, pa podjetnost, samozavest, prihodnost mladih! Slovenija prva, Slovenija podjetna, Slovenija srečna! Svojo končno odločitev o ustanovitvi svoje liste ali stranke ali kako drugo obliko kandidature za EU poslanca (ali pa tudi ne) bom objavil do 15. aprila.
GREGOR PREAC,
član DNS (Društva novinarjev Slovenije) in IFJ (Mednarodne zveze novinarjev)
