Poleg Zmaga Jelinčiča je bil na sporni opazovalni misiji volitev v Azerbajdžanu leta 2013 tudi evropski poslanec Ivo Vajgl, ki je svojo misijo pozabil pravočasno prijaviti odboru za etična vprašanja. Poleg tega ga je povabila organizacija Evropska akademija za opazovanje volitev, ki sta jo ustanovila Belgijca, ki sta bila izključena iz parlamentarne skupščine Sveta Evrope zaradi koruptivnosti.
Vajglovo poročilo je bilo v korist azerbajdžanskim oblastem, ki ne slovijo po demokratičnosti, saj gre za avtoritarno državo, katere predsednik Ilham Alijev je položaj nasledil od svojega očeta Hejdarja Alijeva. Slovenski mediji so takrat pisali, da velja v Evropskem parlamentu za glavnega lobista za Azerbajdžan, ki mu izplačuje honorarje preko njegove žene, harfistke Mojco Zlobko Vajgl, kar je evropski poslanec označil za govorice in natolcevanja.
Z azerbajdžanskih portalov je razvidno, da je Vajgl 28. maja 2015 v Evropskem parlamentu s slovaškim kolegom Borisom Zalo organiziral predstavitev regije Gabala. Na prireditvi so bili tudi predstavniki Azerbajdžana, ki so predstavili pridelavo vina Savalan (steklenica tega vina je bila celo na Vajglovem govorniškem odru). Vajgl je na prireditvi govoril o tragediji Azerbajdžancev, ki so jih pregnali Armenci z zasedenega Gorskega Karabaha, njegova žena pa je zbranim zaigrala na harfo. Dve leti pozneje, 2. avgusta lani, pa je Vajglova nastopila na mednarodnem glasbenem festivalu v Gabali.
Vajgl je pojasnil, da v redno delo poslancev EP sodi tudi soorganiziranje dogodkov, ki promovirajo določeno politično vsebino, umetnost in kulturo, ali pa so prispevek osvetljevanju aktualnega političnega problema z razsežnostmi, ki so pomembne za interese EU. Vsi taki dogodki so prijavljeni vodstvu Evropskega parlamenta, zato je konflikt interesov izključen.
Mediji so pisali, da velja Vajgl v EU parlamentu za glavnega lobista za Azerbajdžan, ki mu izplačuje honorarje preko njegove žene, harfistke Mojco Zlobko Vajgl
Omenjeni dogodek je bil »v celoti nekomercialne narave, povezan je bil s praznovanjem državnega praznika Azerbajdžana, po izboru diplomatskih predstavnikov je bil tudi priložnost za predstavitev regije Gabala, nekdanje zgodovinske prestolnice Azerbajdžana, in vsakoletnega mednarodnega poletnega festivala klasične glasbe, ki velja za eno najpomembnejših podobnih kulturnih manifestacij na svetu.« Dodaja, da je vinarja iz Gabale povabilo veleposlaništvo Azerbajdžana, sam pa kot organizator dogodka pri tem ni imel nobene materialne koristi.
Njegova soproga je na izposojenem glasbilu brezplačno odigrala dve skladbi kot prijazno gesto za gostoljubje ob njenem obisku Gabale: »Na festivalu v Gabali je v preteklih letih nastopila v družbi najbolj uglednih svetovnih umetnikov, na povabilo umetniškega direktorja festivala, znanega virtuoza in dirigenta Dmitrija Jablonskega.
Prvič je imela koncert s slovitim slovenskim godalnim kvartetom Tartini, drugič kot solistka s stalnim partnerjem iz Italije, flavtistom Massimom Mercellijem, z orkestrom azerbajdžanske državne filharmonije. Povabila mednarodno afirmiranim vrhunskim umetnikom se izrekajo po kriterijih umetniške kvalitete in ne po tem, s kom so poročeni.«
