Takole je zapisal E. M. Pintar v 6. točki izhodišč, s katerimi se bodo ubadali tudi akademiki:
6. PROTESTI ALI OBVOD OBLASTNIH INSTITUCIJ?
Na krepitev avtoritarnih elementov oblasti demokratične strukture družbe (civilna družba) praviloma najprej reagirajo z opozorilnimi protesti, katerih silovitost narašča sorazmerno s policijskim nasiljem nedemokratične vlade. Družbeno-politična situacija v takih državah postaja vse bolj nestabilna in negotova. Takrat nastopi trenutek, da se demokratične strukture v družbi pravočasno in učinkovito organizirajo. Oblikovati morajo nekakšen »ad hoc organ oblasti« (»ljudsko skupščino«), ki temelji na neodtujljivi suverenosti ljudstva. Ta skupščina ima moč, da v pogajanjih s političnimi strankami in njihovimi institucijami odtujene države do določene mere omeji pristojnosti Parlamenta in vlade (začasno ali trajno), nato pa mimo njih, z »ljudskim referendumom«, ustrezno spremeni Ustavo in predvsem volilni sistem ter tako zagotovi, da se v Parlamentu uveljavijo nosilci naprednih demokratičnih idej. To je legalna oblika nekakšnega »resetiranja« obstoječe politične elite. Družbam, ki v kritičnem trenutku naraščajočega konflikta med obstoječo samozadostno politično elito in državljani tega ne zmorejo, grozi dolgo obdobje mračne oblasti, razslojevanja, političnega nasilja in razvojnega zaostajanja.
Pintar od akademikov, ki so že mirni možje in žene, pričakuje marsikaj:
»Prav zdaj in prav tu stojim pred številnimi ljudmi, ki so to sposobni storiti. Pred ljudmi, ki z demokratičnimi alternativami zaustavijo drsenje slovenske družbe najprej v nestabilne razmere, pa v kaos in verjetno tudi v personalno diktaturo, z obrazci vladanja, poznanimi iz srede preteklega stoletja. Mislim, da ste to sposobni storiti. Še več, mislim, da ste to dolžni storiti.«!