DZ sprejel proračun za prihodnji dve leti

Leta 2013 se bo proračunski primanjkljaj znižal na 2,8 odstotka BDP in v letu pozneje na 2,5 odstotka. Da bi to dosegli, je predvideno varčevanje na praktično vseh področjih. Proračunski uporabniki bodo morali za približno pet odstotkov zmanjšati stroške dela, zaradi velikega krčenja sredstev za izobraževanje so bili danes pred poslopjem DZ protesti, koreniti rezi so načrtovani tudi v znanost in kulturo.

S podporo dopolnilu SD je DZ visokemu šolstvu vrnil 16 milijonov evrov. Visoko šolstvo je izgubilo nujno potrebnih 20 milijonov evrov za izpeljavo že razpisanih programov, je pojasnila Majda Potrata (SD), Gregor Virant (DL) pa je dodal, da se s tem dopolnilom strinja tudi finančni minister. Obseg sredstev za visoko šolstvo bi se po prvotnem predlogu zmanjšal za 15 odstotkov, za znanost pa za 20 odstotkov, kar je po njegovih besedah izjemno slabo sporočilo.

V letu 2014 pa bo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport deležno tudi dodatnih 16 milijonov evrov za financiranje raziskovalnih programov in projektov. Brez sredstev za raziskave ni želenega napredka, kar nedvomno negativno vpliva tudi na gospodarstvo, so ta predlog pojasnili v PS.

Podpore, in sicer soglasne, sta bili deležni tudi dopolnili PS, naj se za prehrano študentov, dijakov in učencev v vsakem od prihodnjih dveh let zagotovi po 23,7 milijona evrov. S tem se bodo lahko sredstva na tej postavki vrnila na raven pred uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je vsem šolarjem odvzel subvencijo v višini dveh tretjin cene obroka.

V proračunu so upoštevani pričakovani prihranki pri izplačilu pokojnin, saj se bodo pogoji za upokojitev z letom 2013 zaostrili. Pokojninska reforma, ki jo je DZ sprejel ta teden, zvišuje upokojitveno starost za oba spola na 65 let, za starostno pokojnino pa bo treba delati 40 let. Reforma bo začela veljati s 1. januarjem, njeni pozitivni finančni učinki pa so za leto 2013 ocenjeni v višini 150 milijonov evrov.

Pokojnine, ki so delno zamrznjene že dve leti, zadnje leto pa se sploh niso usklajevale, se bodo po novem usklajevale enkrat letno po določeni formuli, ki je zapisana v novem pokojninskem zakonu.

Hkrati proračun zaradi pričakovanega večjega priliva sredstev iz evropskega proračuna predvideva povečanje investicijskih in razvojnih sredstev, medtem ko se bo dodatne prihodke zagotovilo z zvišanjem nekaterih davkov in dajatev, zvišale se bodo tudi trošarine. "Proračun vsebuje kombinacijo varčevanja in dodatnih prihodkov, vse skupaj pa daje možnost za močne razvojne spodbude," je v sredo zagotovil finančni minister Janez Šušteršič.

V prihodnjih dveh letih se bo lahko država zadolžila do skupne višine 9,14 milijarde evrov, v kar je všteta tudi največ ena milijarda evrov za namen financiranja ukrepov za krepitev stabilnosti bank.

Prispevek za spremljanje programov RTV Slovenija se bo znižal za pet odstotkov na 12,11 evra mesečno, povprečnina, ki iz zbrane dohodnine pripada občinam, pa se bo znižala z letošnjih 543 evrov na 536 evrov na prebivalca. Manj kot doslej bo iz državnega proračuna prejela tudi Ljubljana kot glavno mesto države.

V opoziciji so bili do takšnega proračuna kritični, ker da je začrtana pot za izhod iz krize napačna. "Ljudje pričakujejo, da bosta ta dva proračuna vendarle omogočala gospodarski razvoj, nova delovna mesta, nadaljnji obstoj in razvoj javnega šolstva ter bomo imeli prav vsi primerno socialno varnost," je dejal Janko Veber (SD).

"Proračun je pripravljen nerealno, ni več kje varčevati in zategovati pasu," je opozorila Renata Brunskole (PS). Gre za linearno zmanjševanje in varčevanje na vseh področjih, kjer bi bil potreben zagon, pa finančne spodbude ni, je dodal Matjaž Zanoškar (PS). V opoziciji tudi dvomijo, da bo vladi res uspelo zmanjšati primanjkljaj pod tri odstotke BDP in do leta 2015 izravnati bilance.

"Silite nas na pot Grčije in ne na pravo pot, ki zagotavlja nova delovna mesta in razvoj gospodarstva," je vlado okaral Dejan Židan (SD). Proračun po njegovih besedah temelji na zavajanjih: "Ves čas slovenski javnosti vsiljujete agendo, da je treba Slovenijo razprodati, da bodo potem podjetja bolj uspešna, resnica pa je ravno obratna."

Poslanci koalicije so s predvidenimi ukrepi soglašali, ker da brez prilagoditve potrošnje tistemu, kar ustvarimo, ne bo mogoče zagotoviti razvoja. "Konsolidacija javnih financ ne more potekati na temelju zadolževanja," je opozoril Andrej Šircelj (SDS).

Prihodnje leto se bo v državno blagajno steklo 8,6 milijarde evrov, kar je približno 650 milijonov evrov več od ocene za letos, medtem ko se bodo odhodki zvišali za 600 milijonov evrov na 9,6 milijarde evrov. V letu 2014 se bodo proračunski prihodki zmanjšali na 8,4 milijarde evrov, odhodki pa na 9,3 milijarde evrov.