Ciper je postal v zadnjih tednih v očeh Slovencev neka nova Indija Koromandija, kjer lahko posluješ pod neznanim tujim imenom, imaš nižje davke in si za širšo javnost nerazpoznaven. Ciper je sicer postal znan predvsem po dogodivščinah družine Janković in njihovih finančnih svetovalcev iz Taxgroupa, Klemena in Matije Šešoka. Dejstvo pa je, da s Ciprom posluje veliko slovenskih državljanov. To kaže tudi vse višji denarni pretok med Slovenijo in Ciprom. Poslovanje je vsekakor obojestransko. Količina nakazil je sicer danes neprimerno večja v smeri Slovenija – Ciper, v preteklosti pa je večja količina denarja tekla v nasprotni smeri.
Ciper je za mnoge slovenske (in evropske) državljane prijazna država zaradi številnih razlogov. Najprej gre seveda omeniti veliko diskretnost, ki jo zagotavljajo tamkajšnje oblasti. Lastnik podjetij ostaja skrit, njegovo ime se v javnosti ne razkriva. Poleg tega obstaja v ciprskih podjetjih tudi figura t. i. upravičenega lastnika, bolj znana kot »beneficial owner«. To je bil Jure Janković v družbi Disonco, pa tudi Damijan Janković je v zadnjih Pogledih Slovenije priznal, da opravlja to funkcijo v enem od ciprskih podjetij. Upravičeni lastnik je dejansko tisti, ki iz ozadja preko zastopnika upravlja s podjetjem, pa tudi z njegovimi dobički in dividendami. V številnih primerih ime upravičenega lastnika ni znano niti ciprskim oblastem. To omogoča tujim državljanom lažjo utajo davkov. Prebeg podjetij in poslov na Ciper pa ni nujno vezan na nezakonite posle. Lahko gre enostavno za selitev zaradi boljših poslovnih pogojev. Davčno breme na Cipru je občutno nižje kot pri nas v Sloveniji. Posebej mamljiva je stopnja davka od dohodkov pravnih oseb, ki je na Cipru za polovico nižja od naše: medtem ko pri nas podjetniki plačujejo 20-odstotni davek od dohodka, je na Cipru tovrstni davek samo 10-odstoten. So pa v nasprotju s tem na Cipru dražji stroški vodenja. Dražje so administrativne storitve, podjetja pa morajo imeti tudi nekoliko višji osnovni kapital.
No, v konkretnih številkah lahko opazimo, da smo Slovenci v zadnjih letih kar veliko poslovali s Ciprom. Iz Banke Slovenije smo namreč dobili seznam nakazil, ki so s Cipra romala v Slovenijo in tudi tista, ki so šla v obratni smeri. Gre za seznam, ki sega vse do leta 2004. V vseh teh letih smo lahko opazili številne obrate. Leta 2004 je bil najnižji volumen pretoka denarja, prevladovala pa so nakazila iz Slovenije na Ciper (42,3 milijonov). S Cipra je takrat v slovenske banke prišlo za 18 milijonov evrov. Sledil je prvi preobrat: leta 2005 je bil volumen nakazil v obe smeri enak in je znašal 33 milijonov evrov. Od leta 2006 do 2009 so se močno »napihnila« nakazila s Cipra k nam: višek je bil leta 2007, ko je sem priromalo za 162,8 milijonov evrov (v obratno smer je takrat šlo za 67 milijonov evrov). Leta 2008 smo na relaciji Slovenija–Ciper zabeležili pretok 102 milijonov evrov, na relaciji Ciper–Slovenija pa je potovalo 77 milijonov evrov. Volumen transakcij je v naslednjih letih upadal vse do letošnjega leta, ko smo v prvih osmih mesecih znova zabeležili zelo izrazit preobrat. Tokrat je denar potoval v drugo smer: med januarjem in avgustom 2011 je bilo iz Slovenije na Ciper nakazanih 270 milijonov evrov. Pojasnil, za kaj pravzaprav gre, nismo dobili. Podatek pa je sam po sebi zelo zgovoren: tolikšnega prometa proti Cipru nismo doslej nikoli zabeležili niti od daleč. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je na Ciper odšlo 4,5-krat večja vsota kot lani v celotnem letu in 3,5-kratna vsota doslej največje zabeležene letne transakcije iz leta 2008 (77 milijonov evrov).