Drzen pobeg iz zapora: prežagane rešetke, vrv iz rjuh, nonšalantno čez ograjo

Trščinar prestaja desetmesečno kazen zaradi tatvine, vmes je bil prav tako zaradi tatvine obsojen na tri leta in deset mesecev zapora in čaka na poziv na prestajanje kazni. Obenem ima odprte še štiri kazenske postopke, tudi zaradi tatvine in prikrivanja. Med priporom in kasneje prestajanjem kazni je bil ocenjen kot begosumen, vendar ni bil problematičen, so pojasnili odgovorni v zavodu. Prav tako ni nevaren za družbo, pravijo.

Po besedah direktorja zavoda Mirana Candellarija je bil pobegli nastanjen v mansardnem delu v tretjem nadstropju, kjer je polodprti oddelek. V četrtek zjutraj med časom nočnega počitka je razžagal rešetko okna, se povzpel na streho, po strehi prišel na drugi del stavbe, se spustil po vrvi, spleteni iz rjuh, na nadstrešek. Nato je preplezal žičnato oviro in se spustil na parkirišče sosednje bolnišnice.

V sobi so bili še trije obsojeni, ki trdijo, da so spali in niso opazili, kaj Trščinar počne. Kdaj je pobegnil, so ugotovili s pomočjo nadzornih kamer.

Celo noč je deževalo, je nadaljeval Candellari, hrup dežja pa je prekril hrup, ki ga je povzročil pobegli, ki je bil obenem vajen dela na strehi. Pazniki so na kraju našli tudi liste žage za železo.

Ob tem je Candellari poudaril, da stavba ni bila nikoli grajena na zapor, zato zanj tudi ni primerna. Okoli zavoda nimajo dodatne ograje, nameščeni pa so sredi mesta, zato prek zidu dnevno letijo različni predmeti, od mamil do telefonov, verjetno tudi žage, je pojasnjeval Candellari.

Candellari sicer težko reče, da je bila premestitev Trščinarja v polodprti oddelek napaka, poudaril je, da ni bil ocenjen kot nevaren obsojenec, v zaporu je tudi delal v kuhinji. A kot pravi, se spopadajo s prostorsko stisko na zaprtem oddelku, zato obsojence premeščajo s tega oddelka v polodprti oddelek, tako je bilo tudi v Trščinarjevem primeru.

Vodja oddelka za varnost v zavodu Andrej Kužnik je dodal, da redno opravljajo pregledovanje prostorov. Če bi sumili, da pobegli v sobi kaj skriva, bi jo zagotovo pregledali.

Dogodek pristojni že analizirajo, pa je pojasnil sekretar na generalnem uradu uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Božidar Peteh. Pogledali bodo, ali so dogovorjeni postopki delovali, kot je potrebno, prav tako bodo ugotavljali pomanjkljivosti in morebitno odgovornost.

Zadnji pobeg iz same zgradbe sega v leto 2000, kasneje so našteli še nekaj pobegov s sprehajališča in iz delavnic, skupno jih je bilo deset. Prav primer iz leta 2000 pa je tudi zadnji, ko je nekdo pobegnil z rezanjem rešetk.

Število pobegov je v Sloveniji relativno majhno, je nadaljeval Peteh. Veliko vlagajo v sistem izobraževanja in tehničnega varovanja, tako da kakšno leto sploh nimajo nobenega pobega. Takšno je denimo bilo leta 2012, je še poudaril.