Državni svetniki z vetom na zakon o izbrisih v bankah

Zakon za zagotovitev sodnega varstva o izbrisih v bankah, ki ga je pripravila vlada, je DZ potrdil v torek in naj bi v skladu z odločbo ustavnega sodišča odpravil pomanjkljivosti sodnega varstva vlagateljev v podrejene obveznosti in delnice bank pred uvedbo izrednih ukrepov v letih 2013 in 2014.

Veto je predlagala interesna skupina delodajalcev v državnem svetu. Kot je danes pojasnila poročevalka interesne skupine Marija Lah, sprejeti zakon postopka pravnega varstva nekdanjih imetnikov podrejenih obveznosti bank ne ureja ustrezno.

Po njihovem mnenju namreč ne odpravlja številnih pomislekov glede izključne pristojnosti sodišč za sojenje v sporih po omenjenem zakonu, vprašanj, povezanih z določanjem sodnih taks, uporabo postopkov za sojenje v gospodarskih sporih, vprašanja varstva osebnih podatkov tožnikov in vprašanja izvensodnega izplačila pavšalnega nadomestila nekaterim nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank.

Kot je med drugim izpostavila Lahova, interesno skupino moti, da zakon določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru za sojenje v omenjenih sporih. V zvezi z uporabo postopkov za sojenje v gospodarskih sporih je opozorila, da naj bi bila Banka Slovenije kot regulator z vpogledom v vse podrobnosti delovanja bančnega sistema strokovno, kadrovsko in informacijsko mnogo močnejša od tipičnega vlagatelja v kvalificirana bančna upravičenja. Takšno neravnotežje pa lahko pomembno vpliva na dejanske možnosti tožnikov za uspeh v pravdah.

Interesna skupina je kritična tudi do namena zakonodajalca, da z znižanjem sodnih taks združuje primere več tožnikov. "V tem primeru nastane neutemeljeno razlikovanje med 30 ali več tožniki, ki bodo skupaj vložili tožbo in imeli skupnega pooblaščenca, in ostalimi tožniki, ki teh pogojev ne bodo izpolnjevali," so izpostavili v predlogu veta. Obenem bi lahko šlo tudi za kršitev pravice do proste izbire pooblaščenca, saj so se tožniki, če si želijo znižati sodne takse, primorani dogovoriti o enem skupnem pooblaščencu. Nenazadnje pa so v skupini opozorili tudi na spornost javne objave podatkov o tožnikih.

"Ker zakon ne zagotavlja ustrezne implementacije odločbe ustavnega sodišča, saj ne vzpostavlja učinkovitega sodnega varstva za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank, interesna skupina predlaga, da državni zbor ponovno odloča o zakonu," je poudarila Lahova.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je na drugi strani izrazil prepričanje, da je z zakonom vzpostavljen primeren okvir za sodno varstvo nekdanjih imetnikov obveznosti bank. Obenem pa ta predlog "izrazito ščiti davkoplačevalce oz. proračun", je poudaril in spomnil, da bo morala morebitne dosojene odškodnine izplačati Banka Slovenije iz rezerv.

V zvezi z razkrivanjem podatkov o nekdanjih imetnikih vrednostnih papirjev je poudaril, da je interes imetnikov v tem primeru podrejen javnemu, saj se bodo sredstva za odškodnine zagotavljala iz javnih virov. Zakon določa tudi izplačala pavšalnega nadomestila izbrisanim nepoučenim manjšinskim vlagateljem do 20.000 evrov. "To vzpostavlja civilizirano pot izvensodnega plačila odškodnine za tiste, ki se odpovejo nadaljnjim pravnim sredstvom," je dejal Dragonja.

Državni svetnik Matjaž Gams je sicer izpostavil domnevno precenjenost bančne luknje v državnih bankah za 1,5 milijarde evrov. Vprašal se je, kdo bo odgovarjal za to, sploh v luči dejstva, da se je zaradi precenjenosti manka jemalo denar imetnikom kvalificiranih obveznosti.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca pa je med drugim zatrdil, da je bil interes državnega sveta, ki je sicer pripravljal svoj predlog za urejanje iste tematike, od samega začetka "zagotavljanje javnega interesa, spoštovanja ustave, in ne le iskanje odgovornosti, ampak tudi učinkovitih rešitev, ki ne bodo dodatno obremenile davkoplačevalcev. Vse ostalo je iz trte izvito," je dejal.