Vrhovno sodišče meni, da sta zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter o volilni in referendumski kampanji protiustavna, zato ju pri odločanju ne more uporabiti, so v obrazložitvi zapisali na omenjenem sodišču. Postopek odločanja v sporu so prekinili do odločitve ustavnega sodišča.
Na vrhovnem sodišču menijo, da bi bilo nujno, da ustavno sodišče svoja stališča v zvezi z vprašanji oblikuje čim prej, zato mu je predlagalo, naj zadevo obravnava absolutno prednostno.
Kovačič se je zoper poročilo DVK pritožil novembra, saj so se po njegovem mnenju zgodile nepravilnosti, ki so vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid, ki ga v celoti izpodbija.
Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru na vrhovnem sodišču izpodbija tudi sklep vlade, s katerim je ta imenovala delovno skupino za vodenje in koordinacijo komuniciranja v referendumski kampanji ter zoper sklep, s katerim je dodelila 97.000 evrov denarja iz proračuna za potrebe vladne strani na referendumu.
Kot so pojasnili na vrhovnem sodišču, je stališče ustavnega sodišča, da morajo biti predmet presoje v referendumskem sporu pred vrhovnim sodiščem vse morebitne nepravilnosti, ki bi lahko ali so vplivale na poštenost postopka in njegov izid, med njimi tudi kršitve pravil referendumske kampanje, vključno z njenim financiranjem.
Vrhovno sodišče se strinja z nujnostjo učinkovitega sodnega varstva pravic, ki so varovane na podlagi ustavne in zakonske ureditve referenduma, so zapisali in dodali, da so zato v predmetnem sporu sledili ustavni dolžnosti, prekinili postopek odločanja in vložili zahtevo za oceno ustavnosti zakonov.
Vrhovno sodišče je namreč še ugotovilo, da mu trenutna zakonska ureditev referendumskega spora zaradi neustavnih pravnih praznin preprečuje odločitev o pritožbi v referendumskem sporu.
Kovačič se je sicer zoper več sklepov vlade že sam pritožil na ustavno sodišče, a je slednje njegove pritožbe zavrglo ali zavrnilo, ker ni uporabil vseh pravnih sredstev.
