Sprejetje takšnega predloga je bilo pričakovano, saj so mu poslanske skupine že v predstavitvi svojih stališč večinoma napovedale podporo. V ZL pa so napovedali glasovanje proti predlogu, saj referenduma o človekovih pravicah po njihovih besedah ne bi smelo biti.

Pomembne razlike so bile v mnenjih glede potrebnosti referenduma o noveli in glede novele, ki izenačuje pravice heteroseksualnih parov s pravicami istospolnih. V poslanskih skupinah koalicijskih strank, v ZL in nepovezani poslanci so obžalovali, da je ustavno sodišče dopustilo referendum s področja človekovih pravic. Hkrati so izražali upanje, da bosta na dan referenduma prevladala razum in spoštovanje človekovih pravic.

V SDS se po drugi strani sicer strinjajo, da je treba k vprašanju istospolnih parov pristopiti odgovorno, a ne z redefinicijo zakonske zveze. V NSi pa opozarjajo, da novela ne priznava pomena materinstva in očetovstva za razvoj otrok.

Novela izenačuje pravice heterospolnih in istospolnih partnerskih skupnosti v vseh elementih. Tako bi lahko tudi istospolni pari uveljavljali pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze, omogočena pa bi jim bila tudi posvojitev otrok.

DZ je novelo sprejel 3. marca, a ni začela veljati zaradi začetka postopka za razpis referenduma, ki ga je začela koalicija Za otroke gre. Nato je DZ 26. marca sprejel sklep, da se referendumska pobuda nanaša na zakon, glede katerega referendum ni dopusten.

Koalicija Za otroke gre se je na ta sklep pritožila na ustavno sodišče. Slednje je odločilo, da se sklep DZ razveljavi in da je referendum torej dopusten. Koalicija Za otroke gre je 30. oktobra v DZ vložila zahtevo za razpis referenduma, podprto z nekaj več kot 48.000 podpisi državljanov.