Čuš: Slovenija v migrantski krizi klečeplazi pred Brusljem

Predstavitev stališč poslanskih skupin na današnji seji DZ je pokazala večinsko nenaklonjenost predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o omejitvi priseljevanja in zavrnitvi kvotnega sistema dodeljevanja ilegalnih migrantov po EU, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil nepovezani poslanec Andrej Čuš. Podpora predlogu je prišla le iz SDS.

Čuš je dejal, da je odločitvi za predlog botrovalo več dejavnikov, posebej pa je izpostavil varnostni vidik. Argument, da rabimo migrante, ker postajamo vse starejša družba, je po njegovih besedah nevarno metanje peska v oči. Slovenski politiki tako na levici kot desnici je v primeru migrantske krize očital klečeplazenje pred Brusljem.

Pristajanje Slovenije na kvotni sistem je po Čuševem mnenju primer svojevrstnega hlapčevstva. Poudaril je, da je alternativa kvotam učinkovito varovanje meja EU. Dejal je, da "Slovenija ne sme postati laboratorij bruseljskih 'multikulti' uradnikov" oziroma žep za ilegalne migrante. Svoje poslanske kolege je tudi pozval: "Zbudite se, ker ljudstvo nas potrebuje."

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je pojasnil, da vlada ne podpira predloga. Meni, da je predmet odločanja določen nejasno ter je poimenovanje predloga in referendumskega vprašanja neskladno, saj se predlog za razpis posvetovalnega referenduma nanaša na nastanitve migrantov v Sloveniji, referendumsko vprašanje pa na omejitev priseljevanja in zavrnitev kvotnega sistema dodeljevanja ilegalnih migrantov.

Iz Čuševega predloga po besedah Šefica zato ni jasno razvidno, ali DZ predlaga razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah migrantov ali omejitvi priseljevanja nasploh. Opozoril je, da je Slovenija kot država članica EU zavezana k vzpostavitvi skupne evropske azilne politike oz. skupnega evropskega azilnega sistema ter delitvi bremen in solidarnosti med državami članicami pri sprejemanju beguncev.

Proti predlogu nepovezanega poslanca Čuša so se izrekli v SMC, DeSUS, SD in ZL. Tudi v NSi menijo, da posvetovalni referendum ni pravo orodje za soočanje z migrantsko krizo. Jernej Vrtovec (NSi) je izpostavil, da bi morala vlada, pa tudi DZ, brez referenduma in z njim povezanih stroškov z učinkovito zakonodajo odgovoriti na izzive migrantske krize. Posebej je opozoril na varnostni izziv. Podporo predlogu je bilo slišati le v SDS.

Branko Grims (SDS) je poudaril, da Evrope ne ogrožajo tisti, ki želijo vanjo, ampak levi politiki, ki so odprli vrata radikalnemu islamu in ga še naprej uvažajo. Vladi je očital, da je zamudila čas, ko bi morala jasno povedati, da so migranti v Sloveniji nezaželeni. Podobno kot Čuš meni, da vlada s pristajanjem na kvotni sistem klečeplazi pred bruseljskimi odločevalci.

V koalicijskih SMC, DeSUS in SD so pritrdili vladnemu stališču. Benedikt Kopmajer (DeSUS) je Čušu očital, da se je projekta lotil predvsem zaradi nabiranja političnih točk. Bojana Muršič (SD) meni, da predlog temelji na zlorabi človekovih pravic in prinaša demagogijo, ki nima prostora v sodobni Evropi.

Marko Ferluga (SMC) v Čuševem predlogu prepoznava "trumpovsko" retoriko, razmišljanje in delovanje. Po mnenju Mihe Kordiša (ZL) pa je predlog izraz desničarskega populizma, širi sovraštvo in ksenofobijo ter zastrašuje ljudi. Kot je dejal, sta tako politična desnica kot vlada spoznali, da je prestrašenim lažje vladati.

Referendumsko vprašanje bi se sicer po Čuševem predlogu glasilo: "Ali se strinjate, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme zakonodajo, ki omejuje priseljevanje v Republiko Slovenijo in zavrača kvotni sistem dodeljevanja ilegalnih migrantov po članicah Evropske unije?" Odbor DZ za notranjo politiko je 8. marca glasoval o primernosti predloga, a takšnega mnenja ni izglasoval.

Odbor torej DZ ne predlaga razpisa posvetovalnega referenduma o omejitvi priseljevanja in zavrnitvi kvotnega sistema dodeljevanja ilegalnih migrantov po EU. O Čuševem predlogu bo DZ glasoval v petek.