Ob koncu tedna so si delniški trgi opomogli in ukrajinske delnice so v preteklem tednu izgubile 3,4 odstotka vrednosti, ruske pa 8,55 odstotka.
Drugod po svetu so delniški trgi v začetku tedna izgubili v povprečju več kot dva odstotka vrednosti, vendar so do konca tedna izgubljeno pridobili nazaj, izjema je Evropa. Ameriške borze nadaljujejo z rastjo iz preteklih tednov in dosegajo nove rekordne vrednosti.
Ameriški indeks S&P 500, ki vsebuje 500 največjih ameriških podjetij in je najbolj reprezentativen indeks ameriške borze, je znova presegel svoje najvišje zgodovinske vrednosti - teden je končal pri 1878 točkah. Pozitiven vpliv so imeli boljši podatki iz trga dela, kjer je število novih zaposlitev preseglo pričakovanja analitikov.
Makroekonomski podatki so bili v tem tednu mešano obarvani. V ZDA je indeks nabavnih menedžerjev v proizvodnem sektorju presegel pričakovanja analitikov, medtem ko je v storitvenem sektorju močno razočaral in dosegel najnižjo vrednost po letu 2010. Kljub slabemu vremenu so februarja v ZDA odprli 175.000 novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti se je povzpela na 6,7 odstotka.
V Evropi je predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi na četrtkovi novinarski konferenci, ki je sledila objavi ohranitve temeljne obrestne mere pri 0,25 odstotka, sporočil, da v območju evra ne vidi nevarnosti deflacije, banke pa da v večjih količinah vračajo od ECB izposojena sredstva. V odzivu se je tečaj evra krepko zvišal. Tudi angleška centralna banka je pustila temeljno obrestno mero nespremenjeno pri 0,5 odstotka.
V prihodnjem tednu bo objavljeno razmeroma malo makroekonomskih kazalcev. Iz ZDA bodo prispeli podatki o rasti prodaje na drobno in o počutju potrošnikov. Iz EU je pričakovati podatke o industrijski proizvodnji, te bodo objavili tudi na Otoku.
V ZDA je v preteklem tednu širši indeks Standard & Poor's 500 pridobil odstotek, industrijski indeks Dow Jones 0,8 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa 0,65 odstotka.
Frankfurtski indeks DAX je zaradi krize v Ukrajini končal 3,52 odstotka nižje kot teden dni prej, londonski FTSE je upadel za 1,42 odstotka, pariški indeks CAC 40 pa je izgubil 0,95 odstotka vrednosti.
V Aziji je šanghajski osrednji indeks pridobil 0,07 odstotka vrednosti, medtem ko je Hongkonški Hang Seng teden sklenil 0,77 odstotka nižje, tokijska Nikkei pa je pridobil 2,92 odstotka.
Zagrebški indeks Crobex je izgubil 0,69 odstotka vrednosti, beograjski indeks Belex je trgovanje končal 0,4 odstotka višje, dunajski ATX pa je teden končal 1,76 odstotka nižje.
Slovenska borza je bila rdeče obarvana, saj je indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP izgubil 0,69 odstotka. Najbolj so se znova podražile delnice Petrola, ki so končale 2,55 odstotka višje, tik pod vrednostjo 280 evrov. Močneje je upadel tečaj delnic Mercatorja, ki je petkovo trgovanje končal pri 71 evrih, kar pomeni 4,69-odstoten padec.
Zahtevana donosnost na 10-letne ameriške obveznice je narasla na 2,8 odstotka, pri nemških obveznicah je končala na 1,65 odstotka. Donosnost italijanskih obveznic je znova upadla, na 3,42 odstotka, kar je najmanj po po letu 2005. Donosnost španskih obveznic je prav tako upadla, tokrat na 3,37 odstotka.
Zahtevana donosnost slovenskih državnih obveznic z dospetjem v letu 2024 se je po podatkih elektronske borze MTS znova znižala in končala pri 3,9 odstotkih, kar je najnižja zahtevana donosnost po oktobru 2010.
Na valutnih trgih je evro pridobil 0,5 odstotka in je vreden 1,3873 dolarja.
Cena severnomorske nafte brent je teden končala pri 111,26 dolarja za 159-litrski sod, kar predstavlja 2,09-odstotno rast. Cena zlata je pridobila 1,33 odstotka in končala pri 1338,93 dolarja za 31,1-gramsko unčo. Unča srebra pa se je podražila za 0,95 odstotka na 20,92 dolarja.