Drugorazredni Danilo Türk bi se prebil na vrh OZN, če bi si spremenil spol

Tako je na stroške davkoplačevalcev potoval po svetu in lobiral za svojo kandidaturo, za katero je vnaprej jasno, da je obsojena na neuspeh. Njegov današnji nastop pred generalno skupščino OZN, kjer predstavlja svojo kandidaturo, mu ne bo veliko pomagal. Ključna je namreč podpora varnostnega sveta, kjer je 15 članic, nato pa mora prepričati še generalno skupščino OZN, kjer so tako rekoč vse države sveta.

Že pri varnostnem svetu se utegne precej zaplesti, saj dve stalni članici (ZDA in Velika Britanija) njegovi kandidaturi nista naklonjeni. Zlasti ZDA, katere nekdanji veleposlanik Joseph Mussomeli je slovenskim politikom (in novinarjem) dal večkrat vedeti, da Türk ni najboljša izbira, ker preveč deli državljane. Türkovi kandidaturi namreč močno nasprotuje slovenska opozicija, posebej SDS, katere politiko je javno ustavljal, ob tem pa zaničljivo imenoval po drugi svetovni vojni umorjene ljudi za drugorazredno temo. Poleg tega je Türk pred desetimi leti v zelo čudnih okoliščinah, po sporu s takratnim generalnim sekretarjem Kofijem Annanom, zapustil OZN, tako da si je nabral veliko nasprotnikov tudi v drugih državah.

Slovenija sicer spada v skupino vzhodnoevropskih držav, ki imajo po logiki rotacije največ možnosti za izbor generalnega sekretarja OZN. Odhajajoči generalni sekretar Ban Ki-Moon prihaja iz Koreje (vzhodna Azija), njegov predhodnik Kofi Annan je prišel iz Gane (»črna« Afrika), še prejšnji sekretar Boutros Boutros-Ghali iz Egipta (severna Afrika) in še prejšnji Perez de Cuellar iz Peruja (Latinska Amerika), pred tem pa jih je bila večina iz zahodne Evrope. Nihče med njimi ni bil ženska, zato je toliko bolj verjetno, da bo OZN v naslednjem mandatu imel generalno sekretarko. Tudi večina držav za ta položaj išče ženske kandidatke. To bi lahko storila tudi slovenska vlada, če ne bi bila preveč politično mačistična in ideološko obremenjena.

Sosednja Hrvaška denimo na ta položaj ponuja (odhajajočo) zunanjo ministrico Vesno Pusić, Bolgarija generalno direktorico Unesca Irino Bokovo, Moldavija nekdanjo zunanjo ministrico Natalio Gherman, resni kandidatki naj bi bila tudi litovska predsednica Dalia Grybauskaite in bolgarska evropska komisarka Kristalina Georgieva, če se bosta odločila za kandidaturo.

Iz drugih skupin je bila v paketu skupaj z našim Türkom zaslišane še nekdanja novozelandska premierka Helen Clark, ki trenutno vodi program ZN za razvoj (UNDP), med možnimi kandidatkami pa se omenjata tudi nekdanja danska premierka Helle Thorning-Schmidt in celo nemška kanclerka Angela Merkel. Ob takšnih imenih ima slovenski kandidat zelo majhno težo. Ironično rečeno, Danilo Türk bi največ možnosti za izvolitev za generalnega sekretarja OZN imel, če bi si spremenil spol.