Kot je Dragonja dejal v pogovoru za Sobotno prilogo časnika Delo, je uvrstitev Telekoma v strategijo, kjer je zanj predvidena uvrstitev delnic na mednarodno kapitalski trg, alternativna rešitev.
"Prva možnost je strateški vlagatelj, druga možnost je uvrstitev delnice na mednarodni kapitalski trg. Cilj tega je doseči pošteno vrednost, ki odgovarja realni vrednosti te družbe. Šlo bi za prodajo določenih svežnjev države. Kako veliki bodo ti svežnji, je stvar nadaljnjih odločitev," je dejal. Tako tudi ni še odločeno, ali bi država obdržala kontrolni delež ali bi se umaknila v celoti.
Edini interesent, ki je oddal zavezujočo ponudbo, sklad Cinven, je lobiral na ministrstvu za finance. Kot je povedal Dragonja, je ministrstvo sprejelo predstavnike sklada na njihovo zaprosilo in izrazilo pričakovanja države glede kupnine ter zagotovilo, da bodo postopki tekli pregledno. To predstavitev so prijavili tudi protikorupcijski komisiji kot lobistični stik.
Dragonja je na vprašanje, ali nima konkretnih dokazov, da sta se Cinven in Deutsche Telekom pri nakupu Telekoma Slovenije dogovarjala, odvrnil, da ne more neposredno odgovoriti. "Mi lahko ocenjujemo postopke, sklepamo, predvsem pa vidimo, koliko so pričakovanja lastnika, v tem primeru je to republika Slovenija, izpolnjena. Brez tega ni pogojev, da se posel lahko zaključi," je dejal.
Glede Zavarovalnice Triglav je povedal, da DeSUS to naložbo vidi kot ključno premoženje prihodnjega demografskega sklada, "mi pa gledamo predvsem, da je treba zagotoviti dolgoročno rast Zavarovalnice Triglav ne le po vrednosti družbe, ampak tudi rast poslovanja".
"Predlog ministrstva za finance je, da je Triglav pomembna naložba, da mora imeti odprt lastniški koncept, ki omogoča uvrstitev na borzo ali povezavo s strateškim vlagateljem z dolgoročnimi cilji," je dejal Dragonja in dodal, da če bodo zaprli lastništvo Triglava, bodo dolgoročno zniževali vrednost te družbe. Zavarovalnica bi lahko igrala večjo vlogo v regionalnem povezovanju v graditvi zavarovalniških trgov in da za to potrebuje dodaten kapital, pravi Dragonja.
Strategija ne opredeljuje, v katerih družbah bo država znižala ali zvišala delež na prag lastništva (več kot polovični za strateške in več kot četrtinski za pomembne naložbe), kot ga določa klasifikacija. Gre za "odprt koncept strategije", pravi Dragonja, ravnanje države bo odvisno od ekonomskih in razvojnih interesov družb, ne toliko javnofinančnih interesov. To se bo doreklo z letnim načrtom Slovenskega državnega holdinga (SDH).
O morebitnih spremembah strategije v DZ Dragonja pravi, da "kakšen amandma gotovo bo", a da kakšnih drastičnih sprememb ni pričakovati.
Glede izbiranja nadzornikov SDH je Dragonja dejal, da bo minister Dušan Mramor sklep imenovanju nove strokovne komisije podpisal "kmalu", nato bo komisija v petih delovnih dneh objavila razpis, odločila se bo tudi, ali se bodo upoštevale vloge prejšnjega razpisa. Dragonja je povedal, da prejšnja komisija ni dovolj upoštevala meril, ki zahtevajo nekaznovanost, začetih kazenskih postopkov in potencialnih konfliktov interesov.