Glede na popis kmetijskih gospodarstev v Sloveniji iz leta 2010, je bilo podatkih Statističnega urada RS 74 tisoč traktorjev, kar pomeni, da je bilo v povprečju 1,4 traktorja na kmetijsko gospodarstvo. Povprečna velikost obdelovalne površine je 6,5 hektarja (v Avstriji 20 hektarojev), seveda pa je velika večina traktorjev z nekajkrat nižjo močjo, kot so prej omenjeni velikani. Več kot 90 odstotkov jih ima moč manj kot 80 konj. Povprečna starost registriranega traktorja je bila 21 let. Agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar je prepričan, da velik delež traktorjev v lasti Slovencev ni ekonomsko stroškovno ustreznih. Tako bodo na primer isti kmetje v eni televizijski oddaji dejali, da trpijo zaradi prenizke cene pšenice, hkrati pa odplačujejo kredit za velike traktorje. Predimenzionirano je tako število traktorjev kot tudi moč motorjev, subvencijska kmetijska politika Evropske unije je ponujala kar 40- odstotne subvencije za nakup kmetijske mehanizacije, na koncu pa je šel profit v roke trgovcev in proizvajalcev. Svoje subvencije so dodale še nekatere občine, zato so kmetje traktorje množično kupovali.
Na različnih področjih smo zelo zaostali, pri traktorjih pa zelo nadpovprečni, pravi Kuhar. Rast obdelovalnih površin na kmetijo se je skoraj ustavila, ekonomske spremembe na tem področju so počasne in boleče. Glavni namen EU s subvencijami je doseganje večje konkurenčnosti na svetovnem trgu ter okoljski standardi, toda po zadovoljevanju želja kmetov se denar davkoplačevalcev preliva v žepe proizvajalcev (ti so tudi glavni lobisti za subvencije) in trgovcev s kmetijsko mehanizacijo.
VEČ V TISKANI IZDAJI IN APLIKACIJI TRAFIKA ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE IN PAMETNE TELEFONE