Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman zatrjuje, da strogo loči zasebno življenje od profesionalnega. Ne želi pojasniti svojih sedanjih aktivnostih v društvu Zdrava atmosfera in še vedno ni mogoče videti računa, s katerim bi potrdila plačilo članarine v višini 50 evrov, čeprav se je sama kot sekretarka ministrstva za finance zavzemala za plačilo vsakega računa ter s tem za uvedbo davčnih blagajn. Prav tako ne želi pojasniti, čemu je tako vodjo ZA in zanjo belega maga Dragutina Barušića kot svojega moža Blaža Ermana predstavila nekdanjemu ministru za finance Franciju Križaniču.
Marko Vraničar in njegov stric z brzostrelko na mizi
V pismu, naslovljenem na tednik Reporter, je Mateja Vraničar Erman izrecno poudarila, da ne bo dovolila vmešavanja medijev v svojo zasebnost, še manj vmešavanje v zasebnost njenih družinskih članov, ob tem pa trdila, da noben od njenih sorodnikov ni javna oseba, kar milo rečeno ne drži.
Njen oče Marko Vraničar je tako kot nekdanji minister za finance dr. Franci Križanič, s katerim sodeluje ministrica za finance, aktiven v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB. V zvezi je član predsedstva zveze, obenem je aktiven član zveze v Škofji Loki. Za svoje dolgoletno delovanje na vseh področjih borčevske organiziranosti je prejel zlato plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Sam seveda nikoli ni bil pravi borec, saj je bil rojen med drugo svetovno vojno. Njegov oče je bil Ivan Vraničar (dedek Mateje Vraničar Erman), ustanovitelj OF v Škofji Loki, ki je umrl v taborišču Dachau, njegov stric pa prvoborec in spomeničar Drago Vraničar-Fedja.
Po naših virih je Drago Vraničar Fedja po drugi svetovni vojni z namenom nevtraliziranja razrednih sovražnikov obračunaval z Ločani, do katerih je gojil zamere ali jim je zavidal status krajevnih uglednežev. Tako naj bi še leta 1950 kot župan uradoval v partizanski uniformi z brzostrelko na mizi ter se »ocivilil« šele po opozorilu iz Ljubljane.
»Diploma« Fedje Vraničarja
Sin Draga Vraničarja-Fedje je Fedja Vraničar, bratranec Marka Vraničarja, ki prav tako sodi med javne osebnosti. Ko je bil izvoljen za vojaškega atašeja v Italiji, naj bi v Škofji Loki začeli zavijati z očmi. V začetku osemdesetih letih je bil iz vojaških delavnic v Ljubljani, kjer je bil zaposlen kot ključavničar, poslan na partijsko »fakulteto« v Kumrovcu, po enem letu »diplomiral« in postal načelnik vojnega odseka na občini Škofja Loka. Njegove prejšnje »kvalifikacije« so bile razlog, da ga je Vincencij Demšar, po osamosvojitvi prvi predsednik IS občine Škofja Loka, odstavil s funkcije, a je nato kasneje postal komandant vojašnice na Bohinjski Beli. Zdaj je upokojen, vendar še vedno aktiven, saj je predsednik Združenja vojaških gornikov Slovenije.
V Smeltovi druščini
Marko Vraničar je tako kot njegov bratranec Fedja Vraničar in njegov stric Drago Vraničar Fedja (oče Fedje Vraničarja) zasedal pomembne položaje v partijskem režimu. Po izobrazbi ekonomist so mu bile kot partijskemu kadru zaupane naloge republiškega sekretarja za energetiko, zaradi česar je na travniku v bližini hiše družine Vraničar v Škofji Loki občasno pristajal helikopter, namenjen njegovemu prevozu na službene obveznosti.
Ime Marka Vraničarja je omenjeno v knjigi Biti direktor v času socializma; Med idejami in praksami (Založba ZRC, 2008), ki sta jo uredila Jurij Fikfak in Jože Prinčič. V njej je zapisano, kako je Vraničar postal direktor Gorenja, ker pa mu ni uspelo sanirati izgube, se je od tam poslovil po dobrem letu. O njegovem odhodu iz Gorenja, ki se je takrat znašlo v hudih finančnih težavah, je poročal velenjski tednik Naš čas (5.april 1984). V njem je bilo med drugi omenjeno, kako bo Vraničar po odhodu iz Gorenja neprofesionalno delal v skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije ter da bo prevzel novo delovno mesto v delovni organizaciji Smelt, od koder se je nato leta 1990 zaposlil kot direktor inštituta (oddelka) za razvoj hladilne tehnike LTH.
V Smeltu je sodil v ožji vodstveni krog, takrat in kasneje znan kot »Žagarjeva druščina«. Direktor Smelta Stane Žagar je bil eden izmed najpomembnejših prijateljev Milana Kučana ter njegove žene Štefke Kučan.
Vraničar in Kučan na Harvardu
Ob finančni pomoči Smelta je Kučanova hči Ana Kučan lahko odšla na podiplomski študij na Univerzo Harvard v ZDA, kjer je nato magistrirala iz urbanističnega načrtovanja. Nekaj let kasneje je bila podobna možnost, a malce po drugih poteh dana tudi Mateji Vraničar Erman, hčerki Marka Vraničarja. Kot pravnica se je leta 1993 zaposlila na ministrstvu za finance, kjer so ji nato omogočili magistrski študij iz javne uprave na Harvardu; končala ga je leta 1997.
Sledil je karierni preskok in opravljanje nalog sekretarke pod tremi ministri, naprej Francijem Križaničem, v vladi Alenke Bratušek ministrom Urošem Čufarjem in tudi pri Dušanu Mramorju, dokler ni še sama postala ministrica za finance z obljubo, da bo delala za blaginjo Slovenije. Vse od objave videa o Zdravi atmosferi se zdi, da želi cilj uresničiti le z idejami sekte.
Te so zapisane v angelskem jeziku učitelja in belega maga Dragutina Barušića, ki je dal celo vedeti, da je svetovalec ministrice za finance: »Vsak politik na Zahodu ima svojega svetovalca. Mateja Vraničar je napredna in ga ima, ampak to je v slovenski mentaliteti videno kot minus.« Kakšen nasvet po vsem tem ostane slovenskim davkoplačevalcem? »Primimo se za denarnice!«