Mariborski župan Andrej Fištravec se je po pismu premierju Miru Cerarju zdaj v zvezi s težavami pri načrtovanju proračuna za naslednji dve leti odločil pisati še ministrici za finance Mateji Vraničar Erman. V pismu je ministrico opozoril na neuravnoteženo financiranje Mestne občine Maribor in ob tem predlagal novo formulo izračuna primerne porabe.
Kot je zapisal Fištravec, lahko ministrica pismo vzame kot prispevek k reševanju sistemskih težav, na katere je opozorilo že računsko sodišče ob reviziji poslovanja 22 slovenskih občin v zvezi s tekočimi transferji.
Sodišče je namreč ugotovilo, da dejanski zneski, ki jih občine izplačujejo za zakonske naloge, močno odstopajo od povprečne porabe, ki jo odraža povprečnina in da je to temeljni problem sedanjega sistema določanja povprečnine.
"Dejstvo je, da korekcijski faktorji ne upoštevajo razlik v cenah storitev, ki se med občinami zelo razlikujejo in razlik med dohodki plačnikov, na kar posamezne občine nimajo vpliva. Zato podpiramo prizadevanja računskega sodišča in odločitev, da izvedejo revizijo sistema primerne porabe," je opozoril mariborski župan.
Zakon o financiranju občin po sedanji metodologiji izračuna razvitosti Mariboru priznava 80-odstotno sofinanciranje investicij iz državnega ali evropskega proračuna, a v realnosti po besedah Fištravca temu ni tako, saj prejmejo tudi le 40, 50 ali 60 odstotkov.
Kot je spomnil mariborski župan, Ljubljani na osnovi zakona o glavnem mestu pripadajo dodatna sredstva iz naslova dohodnine, zato vladi predlaga, da bi tudi Mariboru lahko pripadala dodatna sredstva na osnovi zakona o glavnem mestu vzhodne kohezije.
"Mariborčani smo že več let drugorazredni državljani. Stanje se iz leta v leto poslabšuje. Zakonsko obveznih nalog že nekaj let ne moremo v celoti financirati in s tem zagotavljamo našim občanom nižji standard kot Ljubljana in druge občine," je izpostavil Fištravec.
Zaradi nezadostnega pokrivanja zakonsko obveznih nalog - letos je le nekaj več kot 60-odstotna - mora občina po besedah Fištravca te financirati iz lastnih prihodkov, kar povzroča notranje zadolževanje. Slednje v tem trenutku znaša že skoraj 17 milijonov evrov, medtem ko mora občina za lastne investicije najemati kredite in tako njena zunanja zadolženost znaša že skoraj 30 milijonov evrov.
Ker je formula, ki določa financiranje občin, po besedah župana zastarela in ne odraža več dejanskega stanja, prav tako pa je nepravična in diskriminatorna do drugega največjega mesta, v Mariboru predlagajo novo. Ta mora pri številu prebivalcev obvezno upoštevati stalno in začasno prebivališče pa tudi socialni vidik občine, torej število brezposelnih in koeficient razvitosti, je navedel. Kot so izračunali, bi Maribor po novi formuli prejel kar 23 milijonov evrov več primerne porabe.
Fištravec je v pismu še enkrat spomnil, da imajo za zdaj pripravljen neuravnotežen predlog proračuna za leti 2017 in 2018, pri čemer jim za naslednje leto manjka 25, za leto 2018 pa 23 milijonov evrov. Če jim država ne bo prisluhnila, lahko po njegovih besedah pride do zloma socialnega stanja, občina pa ne bo sposobna realizirati že pridobljenih infrastrukturnih evropskih in slovenskih projektov.