Statistični urad je v luči desete obletnice vstopa Slovenije v EU, ki jo obeležujemo danes, pripravil publikacijo z naslovom To je Slovenija - naše prvo desetletje v EU. Nekaj statističnih podatkov, npr. o razmerah na trgu dela, so objavili že v torek, na sredini novinarski konferenci v Ljubljani pa so jih predstavili še več.
"Ta kratek pregled je pokazal, da so nekatere stvari boljše, nekatere so slabše - v vsakem primeru pa so drugačne," je dejala Hrenova. Na vprašanje, kako je Slovenija izkoristila prvih deset let v EU, je pojasnila, da na odgovor na to vprašanje vpliva "ta nesrečna ekonomska kriza", ki se je začela konec leta 2008 oz. v začetku leta 2009.
"Če gledamo čisto ekonomske kazalce, smo gospodarsko za deset odstotkov bolj razviti, je pa to obdobje zelo različno. Od leta 2004 do leta 2008 se je BDP realno povečal za 20 odstotkov, potem pa je za deset odstotkov realno padel," je dejala.
V celoti se je slovenski BDP po vstopu v EU okrepil za deset odstotkov, medtem ko se je javnofinančni primanjkljaj z 2,3 odstotka BDP v letu 2004 lani povečal na 14,7 odstotka BDP, javni dolg pa s 27,3 odstotka BDP na 71,7 odstotka BDP.
Hrenova meni, da je Slovenija izkoristila članstvo v EU, vprašanje pa je, kakšen bi bil odgovor na vprašanje, če zadnje krize ne bi bilo. Na vprašanje, ali so zadnja leta izgubljena, pa je pojasnila, da se v gospodarstvu vse giblje v ciklih - nekaj časa rastemo, nekaj časa gremo navzdol.
"Naš problem je bil, da so v obdobju velikega 'booma' do leta 2007 oz. 2008 nekateri verjetno pričakovali, da bo gospodarski 'boom' trajal do drugega Kristusovega prihoda, ampak žal to v gospodarstvu pač ne deluje tako," je povedala.
Ker teorija ciklov pravi tudi, da se kljub gibanju v ciklih ves čas premikamo navzgor, je Hrenova optimistična. "Smo optimistični, da bomo nadomestili vse to, kar smo zdaj izgubili," je dejala.
Med zanimivejšimi podatki iz publikacije velja poleg že objavljenih podatkov o trgu dela izpostaviti še, da se je iz Slovenije leta 2012 odselilo 14.400 prebivalcev, od tega 43 odstotkov tujih državljanov, leta 2004 pa 8300 prebivalcev. Leta 2012 se je tako iz Slovenije odselilo 8200 slovenskih državljanov, kar je 6000 več kot leta 2004 in največ po osamosvojitvi Slovenije. Največ jih je odšlo v Nemčijo, je pojasnila soavtorica publikacije Zala Primožič.
Ob tem je poudarila, da so se v tem času ljudje tudi priseljevali v Slovenijo - v prejšnjih letih se je letno v Sloveniji priselilo precej več ljudi, kot se jih je odselilo. V letih od 2007 do 2009 se je v Slovenijo letno priselilo okoli 30.000 oseb, v letu 2012 pa je upadlo na 15.000. Podatki kažejo, da se jih je 60 odstotkov priselilo iz držav nekdanje Jugoslavije, največ iz BiH.
Slovenci so sicer vedno bolj izobraženi. Med prebivalci, starimi vsaj 15 let, je bilo lani skoraj 20 odstotkov takšnih, ki so imeli terciarno (višješolsko ali visokošolsko) stopnjo izobrazbe, pol odstotka prebivalstva pa je imelo naziv doktorja znanosti.
Pred približno desetimi leti je bil delež najbolj izobraženega prebivalstva precej nižji. Ob popisu prebivalstva v letu 2002 je imelo vsaj višješolsko izobrazbo 13 odstotkov ljudi. Delež ljudi, starih 15 let ali več, ki imajo največ osnovnošolsko izobrazbo, se je od leta 2002 do leta 2013 znižal s tretjine na 27 odstotkov. Mladi se še vedno v največji meri odločajo za študij družboslovnih ved.
Kmetijska gospodarstva v Sloveniji so se od vstopa v EU nekoliko spremenila - od leta 2004 do leta 2010 se je njihovo število zmanjšalo za več kot 2500, preostala kmetijska gospodarstva pa so se nekoliko povečala. Upadle so vse pomembne panoge živinoreje, predvsem prašičereja, zmanjšala se je samooskrba z mesom in krompirjem, pri žitih se je povečala, pri zelenjavi pa je stabilna, je pojasnila Primožičeva.
V letu 2012 so kmetijska gospodarstva z lastnimi pridelki in proizvodi zadovoljila nekaj več kot 70 odstotkov potreb prebivalcev Slovenije po žitih, okoli 83 odstotkov potreb po mesu, le 34 odstotkov potreb po zelenjavi in le okoli 55 odstotkov potreb po krompirju.
Slovenci skrbijo tudi za okolje. Delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije se je od leta 2004 do leta 2012 povečal z 8,8 odstotka na 12,8 odstotka, količina odpadkov, ki pristanejo na komunalnih odlagališčih, pa se je s 727.000 ton v letu 2004 zmanjšala na 388.000 ton v letu 2012, in sicer zato, ker jih bolj vestno ločujemo in več predelamo. Število osebnih vozil se je sicer povečalo - s 441 na 1000 prebivalcev v letu 2004 na 492 na 1000 prebivalcev v letu 2012.