Slovenija lani z 1,1-odstotnim padcem BDP

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je v zadnjem lanskem četrtletju lani v primerjavi s tretjim četrtletjem zvišal za 1,2 odstotka. V primerjavi z enakim četrtletjem predlani pa se je povečal za 1,9 odstotka.

V zadnjem lanskem četrtletju je BDP po neprilagojenih podatkih zabeležil rast po osmih zaporednih padcih. Medtem pa je BDP po prilagojenih podatkih po najnovejših ocenah statističnega urada beležil pozitivne rasti že vse lansko leto. V prvem četrtletju lani se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečal za 0,1 odstotka, v drugem za 0,2 odstotka, v tretjem za 0,4 odstotka in v četrtem za omenjenih 1,2 odstotka.

K rasti BDP po neprilagojenih podatkih so največ, za 3,3 odstotne točke, prispevale bruto investicije, torej bruto investicije v osnovna sredstva ter spremembe zalog, so navedli statistiki.

Bruto investicije v osnovna sredstva so se v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem predlani povečale za 5,9 odstotka. Najbolj, za dobrih 11 odstotkov, so se povečale investicije v zgradbe in objekte, predvsem na račun gradnje inženirskih objektov. Investicije v opremo in stroje pa so se povečale za 2,9 odstotka.

Domače trošenje se je povečalo za tri odstotke, stanje pa se je izboljšalo tudi pri končni potrošnji gospodinjstev. Ta je bila enaka kot pred letom, predvsem zaradi blage rasti trošenja drugih proizvodov, ki se je povečala za 0,2 odstotka. Trošenje trajnih dobrin se je znova zmanjšalo, tokrat za 4,5 odstotka.

Izdatki države za končno potrošnjo so se v zadnjem lanskem četrtletju zmanjšali za 1,9 odstotka, kar je za nekoliko manj kot v prejšnjih četrtletjih. K temu je največ prispevalo varčevanje na področju zdravstva ter socialnega varstva.

Na BDP je pozitivno tudi tokrat vplivalo zunanje povpraševanje. Negativno pa je h gospodarski rasti prispeval saldo zunanje trgovine zaradi visokega uvoza. Njegov negativni prispevek k rasti je znašal 0,7 odstotne točke.

Izvoz se je v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leto prej povečal za 3,7 odstotka, kar je nekoliko manj kot v tretjem četrtletju, ko je zabeležil štiriodstotno rast. Uvoz se je okrepil za 4,9 odstotka, predvsem na račun uvoza energentov ter motornih vozil pri blagu in uvoza gradbenih storitev ter svetovalnih storitev pri storitvah.

S proizvodnega vidika se je dodana vrednost povečala v večini dejavnosti. Najbolj se je povečala v gradbeništvu, in sicer za 7,7 odstotka. V predelovalnih dejavnostih se je po osmih zaporednih padcih tokrat povečala za 2,1 odstotka. V gostinstvu pa se je povečala v nekoliko manjši meri kot v predhodnem četrtletju, in sicer za 1,4 odstotka.