Dežman: Sporočilo 3. poročila o povojnih pobojih so civilizacijski temelji

Tretje poročilo o prikritih grobiščih in drugo komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč sicer nadaljuje odkrivanje in detabuizacijo najtemnejšega poglavja jugoslovanske različice komunističnega nasilja, so dejali ob predstavitvi v Galeriji Družina. Poročilo zajema obdobje od leta 2009 do 2011, od odkritja Hude Jame do odločbe o neustavnem poimenovanju ceste v Ljubljani po Titu.

V poročilu z naslovom Resnica in sočutje - prispevki k črni knjigi titoizma je na 576 straneh velikega formata objavljenih več kot dvajset besedil vodilnih strokovnjakov z različnih področij, ki odkrivajo številne novosti in poročajo o najnovejših strokovnih odkritjih ter napoveduje nadaljnje delovanje komisije.

V tretji knjigi so med drugim objavljena temeljna poročila o raziskavi morišč in grobišča v kraških breznih, o sondiranjih iz leta 2010, poročila sodnih izvedencev o breznu Konfin II, žrtvah rova sv. Barbare, identifikaciji žrtev iz brezna Konfin I, o arheoloških in antropoloških raziskavah, prikazuje posamezne primere in usode žrtev.

Knjigo sicer usmerja prispevek nevrologa in predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Jožeta Trontlja, ki v iskanju izgubljenega sočutja "išče resnico in sočutje". Kot pravi tudi naslov knjige - resnica je prvi korak, saj je treba po Trontljevih besedah čim bolj natančno vedeti, kaj se je zgodilo z usodami posameznikov, potem bomo lahko "razvili sočutje do njih". Brez sočutja so vsa nadaljnja prizadevanja po njegovih besedah neuspešna.

Knjigo avtorji sklenejo s temeljno razmejitvijo ustavnega sodišča med totalitarnim titoizmom in spoštovanjem človekovega dostojanstva glede na odločitev ustavnega sodišča o neustavnem poimenovanju ceste v Ljubljani po Josipu Brozu Titu.

V knjigi je poleg tega še 832 umetniških in dokumentarnih fotografij, dokumentarnih prilog in reprodukcij umetniških del. Pred predstavitvijo so sicer predvajali tudi desetminutni film o rovu sv. Barbara pri Hudi Jami.

Za direktorico Študijskega centra za narodno spravo Andrejo Valič je pričujoče poročilo pravzaprav "spomenik v besedi vsem žrtvam medvojnih in povojnih pobojev, ki niso bile nikoli sojene, pa vendar kruto umorjene".

"Za spravni proces Slovenci potrebujemo pravico vedeti, pravico do poprave krivic in pa tisto, kar je najpomembnejše, ne ponavljanje zločinov totalitarnih režimov," je za STA dejala Valičeva in dodala, da potrebujemo nediskriminatoren sveženj vojnih zakonov.

Sporočilo novi vladi je, da se "pogovarjajo o vprašanjih, ki niso ideološka in dnevnopolitična, ampak civilizacijska".

Za Dežmana je namreč najpomembnejše ohraniti programske standarde in temeljno poslanstvo, da se mrtvim vrne dostojanstvo in družbi resnica, pravica, sočutje in sprava. Vse to je treba po njegovi oceni razvijati naprej "v živahnem dialogu, z enim trdnim ciljem, da počasi s to zgodovino končamo".

Med prioritetnimi nalogami komisije je izpostavil internacionalizacijo tega problema najverjetneje z vstopom Hrvaške v EU, saj gre po njegovem za 1400 grobišč s četrt milijona mrtvih v nekdanji Jugoslaviji. Omenil je še možnost, da se v prestolnici kulture pripravi "evropski spravni dogodek".

"Vse stroke, ki so doslej delale in dokazale svojo sposobnost delovanja, pa naj jim pustijo delati. Finance so stvar dogovora in krizi se prilagajo," je za STA še dodal Dežman.