Tako je odločila tudi vlada, ko je 24. januarja prenovila komisijo vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki sicer deluje od leta 2005, in določila temeljne programske točke za proračunski leti 2013-2014. Za rov sv. Barbare je bil sprejet sklep o nadaljevanju del v Hudi Jami.
"To pomeni dela po odločbi rudarske inšpekcije, priprava projekta za prekop vseh žrtev, razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, pričetek postopkov za ureditev lastniških razmerij, odprtje spomenika za javnost v letu 2014 ter priprava rešitve dokončnega mesta in načina pokopa žrtev," je za STA dejal predsednik komisije Jože Dežman.
Glede Hude Jame, kjer so pred štirimi leti delavci Rudnika Trbovlje - Hrastnik prebili pregrado v rovu svete Barbare in odkrili več kot 400 mumificiranih trupel, Dežman meni, da je potrebno iz jaška iznesti še preostale žrtve, ki jih je verjetno več kot 2000. 800 jih zdaj leži v enem delu rudnika.
Po drugi strani pa Dežmana skrbi, da je ministrstvo za delo z novo sistemizacijo ukinilo službo za vojna grobišča in jo umestilo v direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, kjer naloge opravljata dva javna uslužbenca. "Prišli smo v položaj, ko je potrebno ukrepati in se odločiti, kje in kako naj služba za vojna grobišča dela, da zakon o vojnih grobiščih ne bo le mrtva črka na papirju," opozarja Dežman.
Prepričan je namreč, da je Slovenija še vedno v fazi prehoda, okrevanja od totalitarnih zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. "Izkušnje drugih narodov, ki so prešli ali še prehajajo iz vojn, državljanskih vojn, krvavih revolucij, genocidov v obdobje miru, demokratičnega sožitja nam povedo, da tak prehod brez pokopa mrtvih ni možen," poudarja.
Kljub temu pa v rovu sv. Barbare v letu 2013 načrtujejo nadaljevanje potrjevanja obstoja topografsko že znanih morišč in grobišč s sondiranjem. Vodja evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc je po njegovih besedah pripravil izbor okoli 80 možnih lokacij. Tretja temeljna letošnja naloga komisije je po Dežmanovih besedah iznos posmrtnih ostankov iz okoli 15 kraških brezen.
Kot je pojasnil, gre za brezna, v katerih obiskovalci "dobesedno hodijo po kosteh". Pripravili bodo tudi seznam brezen, v katerih je potrebno še potrditi obstoj grobišč.
Eden od procesov, ki je po njegovem mnenju zelo pomemben, je tudi internacionalizacija problema morišč in grobišč, saj žrtve v Sloveniji domovinsko sodijo v države Srednje Evrope in Zahodnega Balkana, pa tudi po obsegu zločina gre za največji množični pomor neoboroženih ljudi po drugi svetovni vojni v Evropi. Kot je pojasnil, bo zato komisija pripravila poročilo s pregledom opravljenega dela in predstavitvijo zločina in njegovih posledic v angleškem jeziku.
Po sklepu vlade je sicer za varstvo prikritih vojnih grobišč v letu 2013 predvidenih okoli 400.000 evrov. "Upamo pa tudi, da bo ministrstvo za delo uspelo kadrovsko okrepiti delo na tem področju," je še dodal Dežman.
Četrto obletnico grobišča v Hudi Jami bodo obeležili s spominskimi prireditvami, ki jih organizirajo Študijski center za narodno spravo, Arhiv RS, Slovenski filmski arhiv, komisija vlade za izvajanje zakona o popravi krivic, komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč in Slovenska kinoteka.
V ponedeljek, 4. marca, bo v rovu sv. Barbare novinarska konferenca, na kateri bodo predstavili stanje in načrte v zvezi z rovom, naslednji dan pa bo v arhivu znanstveni posvet. 11. marca bo v Slovenski kinoteki ogled filma režiserja Andreja Mlakarja Christoforos in okrogla miza Pokopati mrtve.