Dežman popravlja Pahorja ob odlikovanju za Alića

Alića je Pahor z medaljo za častno dejanje odlikoval za delo v rovu Sv. Barbare v Hudi jami, Dežman pa ob tem opozarja, da je v obrazložitvi odlikovanje nekaj netočnosti, in izpostavlja prispevek številnih drugih, ki so s svojim delom osvetlili zločin v Hudi jami. Opozarja pa tudi, da vlada v času, ko jo je vodil Pahor, ni bila pripravljena urediti rova sv. Barbare v kulturni spomenik državnega pomena.

Objavljamo Dežmanovo pismo:
 
Spoštovani g. predsednik RS
 
Peta obletnica vstopa kriminalistov in raziskovalcev v rov je obeležena tudi z  medaljo za hrabrost, s katero ste odlikovali g. Mehmedalijo Alića.

G. Aliću za zasluženo priznanje iskrene čestitke. Prav gotovo njegov in njegove družine boj za preživetje zasluži vse spoštovanje in sočutje. Njegov pogum in prepričljivost, s katerima je Slovence razložil in dokazal, kako blizu sta si genocidna zločina v Srebrenici in rovu sv. Barbare, sta veliko dejanje.

Vendar pa naj izrazim obžalovanje, da se je v obrazložitev prikradlo nekaj navedb, ki zaslužijo pojasnilo. Upam, da se bodo odgovorni za netočnosti g. Aliću opravičili.

Ni mi znano, da bi bil g. Alić "rudarski inženir".

Prav tako mi ni znano, da bi bil "vodja odkopavanja trupel v Barbarinem rovu v Hudi jami".

Tehnični vodja rudarskih del je bil s strani Rudnika Trbovlje Hrastnik ing. Mitja Pavlič, s strani Pivovarne Laško pa ing. Ivan Kenda. Za izvajanje pogodbe s strani RTH je bil odgovoren mag. Gorazd Hafner.

G. Alić je odlično opravil delo, ki mu je bilo zaupano pri preboju pregrad in  nadaljnji rudarski podpori pri raziskavi umorjenih.  

Seveda pa rudarji niso vodili "odkopavanja trupel".

Posebno zaslugo za  raziskave umorjenih v rovu sv. Barbare ima preiskovalni sodnik Matjaž Guček, ki jo je s svojimi odredbami sploh omogočil.

Prekop in raziskavo posmrtnih ostankov žrtev  so  opravili strokovnjaki Inštituta za sodno medicino. Prof. dr. Jože Balažic, predstojnik Inštituta za sodno medicino, je vodenje izkopa in ostalih postopkov zaupal doc. dr. Tomažu Zupancu in Borutu Štefaniču, zdravnikoma - izvedencema za sodno medicino in v strokovno ekipo imenoval tudi tehnika Gorazda Maršiča in Mojco Gjidera ter Marjeto Kladnik Jene, zdravnici, takrat specializantki na inštitutu, ki sta sodelovali  pri izkopu in drugih postopkih v zvezi z deli v rovu sv. Barbare.

Tako strokovnjaki Inštituta za sodno medicino kot kriminalisti, ki so sodelovali pri raziskavi in preiskavi, so v danih razmerah opravili veliko delo.

Pri prekopu so upoštevali arheološka načela, opravili so antropološko in forenzično analizo žrtev poboja ter  bili pri tem maksimalno požrtvovalni, zavedajoč se bremena in odgovornosti, ki jim je bila zaupana!

Marko Štrovs, tedaj vodja službe za vojna grobišča in sam kot predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč  sva seveda skušala pri Vladi RS, ki ste jo takrat vodili, doseči, da bi se lahko nadaljevale tako raziskave (prekop vseh žrtev in njihov pokop) kot urejanje rova sv. Barbare v kulturni spomenik državnega pomena. Žal pri tem nismo uspeli.

In tako smo lahko vsi hvaležni g. Aliću, ki nas na ta dejstva opozarja in   odlikovanje njemu  je  tudi soočenje s tem neuspehom Vlade RS.
 
Lep pozdrav
Jože Dežman