Večina delničarjev je tako na današnji skupščini podprla predlog uprave pod vodstvom Romana Glaserja, da družba od 4,77 milijona evrov bilančnega dobička 2,39 milijona evrov razporedi med druge rezerve, preostanek pa ostane nerazporejen. Predlog malih delničarjev je sicer bil, da bi za dividende namenili 1,6 milijona evrov oziroma 28 centov bruto na delnico. Zavrnjen je bil tudi predlog Perutninske zadruge Ptuj, da bi delničarjem razdelili vsaj pol milijona evrov.
Skupščina se je najdlje zadržala pri poročilu o posebni reviziji, ki jo je pripravila revizijska družba BDO Revizija. V njej so preverjali vodenje poslov, ki so jih družbe v skupini Perutnine Ptuj sklepale med seboj in s tretjimi osebami v zadnjih petih letih. Iz družbe so sicer nedavno sporočili, da revizija nepravilnosti ni pokazala, kmalu zatem pa je Glaserjeva ekipa dobila nov petletni mandat.
Kad in mali delničarji so želeli predvsem, da revizor preveri posel z nakupom delnic Merkurja, ki je bil opravljen brez soglasja skupščine, posle odprodaje hčerinskih družbe Perutnine Ptuj, posle, povezane s tremi dokapitalizacijami hčerinskih družb v Srbiji, ter posle, sklenjene z Infond Holdingom in Centrom Naložbe.
Kot je po skupščini povedal prvi mož društva MDS Rajko Stanković, kljub neugotovljenim nepravilnostim revizije menijo, da je iz nje vendarle razvidno, da je uprava s sklepanjem nekaterih poslov opustila načelo dobrega gospodarja, ki ga je nadomestila "z lastnim upravljavskim interesom". Po njegovih trditvah je bila namreč družba zaradi tega med drugim ob 26 milijonov evrov zaradi nakupa deleža v Merkurju.
Mali delničarji so zato na skupščini zahtevali imenovanje pooblaščenca, ki bi proučil, ali obstaja pravni temelj za vložitev odškodninskih tožb zoper Glaserja in nekatere člane nadzornega sveta, na čelu katerega je Radovan Stonič. Ker je bil takšen predlog zavrnjen, so napovedali izpodbojno tožbo.
Prvi mož Perutnine Ptuj je po skupščini dejal, da je ta potekala korektno ter da na njej ni "frčalo perje", kot se je napovedovalo v javnosti. Končno je izdal nekaj podatkov o lanskem poslovanju, ki kažejo, da je družba imela slabih 149 milijonov evrov prihodkov in dobrih 650.000 evrov čistega dobička, skupina pa je realizirala 257 milijonov evrov prihodkov in okoli 2,3 milijona evrov izgube, pretežno zaradi povezanih družb.
Negativen poslovni izkupiček je po njegovem poleg splošnih gospodarskih razmer posledica dejstva, da se financirajo le še z lastnimi viri, medtem ko bančnih kreditov že dve leti ne prejemajo. Med razlogi pa so tudi velike tečajne razlike v preteklem letu v nekaterih svojih podjetjih v tujini, zlasti v Srbiji.
Po Glaserjevih besedah letos poslujejo bolje kot lani, a jih zelo skrbi, kaj se bo zgodilo s cenami surovin. Z bankami se jim je medtem uspelo dogovoriti za reprogram posojil, za boljšo prihodnost pa bo vseeno potrebno priti do svežega kapitala. Iskanje strateškega partnerja je v teku, vendar pa podrobnosti o tem, kako daleč so, Glaser danes ni želel razkriti.