Skoraj ne mine teden, da propagandni stroj iz Murgel ne bi razglašal na zadnjih predsedniških volitvah povsem povoženega Danila Türka za primernega kandidata za naslednjega generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN) oziroma naslednika Ban Ki Muna, ki se mu mandat izteče leta 2016. Vprežena je celo vlada Alenke Bratušek, katere predstavniki si zadnje tedne podajajo kljuke v Moskvi. Odločilna bo podpora Rusije, saj je za novega šefa palače ob East Riverju na vrsti Srednja oziroma Vzhodna Evropa.
Danilu Türku seveda to godi, nedavno je obiskal celo ZN in Muna in izjavil, da se ga tam še spominjajo. No, iz palače, kjer je bil do leta 2005 eden od šestih pomočnikov generalnega sekretarja, je leta 2005 moral oditi zelo na hitro, spomini nanj pa se vse prej kot prijetni. Potem ko ga takrat ni šef ZN Kofi Annan ni povišal za svojega namestnika, je začel pošiljati elektronska sporočila, v katerih je izrazil ogorčenje in jezo nad odločitvijo. Po Türkovo naj bi bil novo izbrani Nigerijec Ibrahim Gambari »outsider«, nesposobnež in diplomat s premalo izkušnjami, o čemer je poročal UN Insider, kjer so ga tudi opozorili, naj svoja razočaranja rajši obdrži zase in se obnaša bolj diplomatsko, ne pa da javno in na glas izraža nezadovoljstvo. Tako se pač v diplomaciji ne dela.
Zdaj se pojavlja kot kandidat za Munovega naslednika. Po poročanju zahodnih analitikov naj bi bili kandidati trije. Poleg Danila Türka še Slovak Jan Kubiš, ki je dejaven v ZN in Munov posebni odposlanec v Afganistanu, kjer pa se je zahodnim državam zameril zaradi kritike ZDA, ter Bolgarka Irina Bokova, ki pa ima težave z možem in ljubimci. Zanimivo je, da so vsi trije rojeni leta 1952; februarja rojeni Türk je najstarejši, novembra rojeni Kubiš najmlajši. Za Rusijo naj bi bili sprejemljivi, saj imajo pravi komunistični pedigre in so imeli pomembne funkcije že pred padcem železne zavese, ko je o vsem odločala partija. Kubiš in Bokova sta celo diplomirala na moskovski fakulteti za mednarodne odnose in podobno kot Türk v demokratičnih in svobodoljubnih medijih v svojih državah ne uživata ugleda.
Vsi trije nikoli niso natančno pojasnili svoje vloge in sodelovanja s tajnimi službami v komunističnem sistemu. Toda očitno v Moskvi vedo, kaj so delali nekoč. Vendar se bodo morali ponovno izkazati, saj bo ruska podpora odločilna. Analitiki menijo, da jih bo morala podpreti tudi njihova država, pri tem pa bo imel pomembno vlogo odnos njihovih vlad do nekaterih mednarodnih vprašanj. Omenja se politika do Sirije, kjer bi morala država podpreti ruske načrte na Bližnjem vzhodu.
Ker pa se vse spreminja, ZN pa so po ključu, kdo bo generalni sekretar, še vedno ujeti v blokovsko delitev, nekateri ameriški analitiki v medijih (American Spectator) pišejo, da bodo ne glede na regijo izbrali kandidata, ki bo imel največje možno soglasje najbolj vplivnih svetovnih držav. Še zlasti če se Vzhodni Evropejci med seboj ne bodo mogli zmeniti. V tem primeru bi se lahko pojavil kandidat iz Južne Amerike, ki bi ga podprle tudi afriške in azijske države.