Dan Evrope letos v znamenju cilja, kako EU približati državljanom

Skupno izjavo o konferenci o prihodnosti Evrope so 10. marca podpisali trije sopredsedujoči konferenci - predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ter portugalski premier Antonio Costa v imenu predsedujoče Svetu EU. Gre za salomonsko rešitev, potem ko se niso mogli dogovoriti, kateri od institucij naj pripade vloga predsedujoče.

Idejo za konferenco je kot prvi leta 2019 predstavil francoski predsednik Emmanuel Macron. Pobudo je nato prevzela Evropska komisija, saj je von der Leynova konferenco obljubila Evropskemu parlamentu, da bi si zagotovila njegovo podporo, potem ko so voditelji članic pri izbiri predsednika komisije ignorirali sistem vodilnih kandidatov, ki daje ključno vlogo parlamentu.

Cilj konference, ki bi se po prvotnih načrtih morala začeti 9. maja lani, je približati EU državljanom, prisluhniti njihovim skrbem in ambicijam ter oblikovati sklepe, ki bodo predstavljali smernice za prihodnjo usmeritev unije. Proces posvetovanj bo trajal leto dni.

Ključno vlogo pri izvedbi bo odigrala interaktivna in večjezična digitalna platforma. Delovati je začela že 19. aprila, in sicer v vseh 24 uradnih jezikih unije. Poleg platforme bodo bistveni deli konference še štirje državljanski paneli s po najmanj 200 udeleženci iz vseh držav članic ter štiri plenarne seje.

Konferenca bo temeljila na dosedanjih pogovorih z državljani, a z novimi elementi, ki naj bi ji zagotovili večji doseg in močnejši vpliv ljudi. V institucijah unije Evropejce pozivajo k sodelovanju ter jim zatrjujejo, da je prihodnost v njihovih rokah. A mnogi v to dvomijo in svarijo pred napakami iz preteklosti, ko podobne pobude niso prinesle otipljivih rezultatov, saj so ostale v veliki meri omejene na razprave t. i. bruseljskega mehurčka.

Vse tri institucije EU tudi zatrjujejo, da bodo tiste ideje, ki se bodo največ pojavljale, upoštevale. A zastavlja se vprašanje, ali bodo pripravljene tudi na spremembo pogodbe, če bodo ljudje tako želeli. Znano je namreč, da večina članic unije spreminjanju pogodb ni naklonjena, še posebej ne takim, ki bi vodile v spremembe v institucionalnem ravnotežju oz. v krepitev moči parlamenta.

Ker bodo konferenco vodili predsedniki komisije, parlamenta in Sveta EU, bo pri vodenju v drugi polovici leta, ko bo slednjemu predsedovala Slovenija, sodeloval tudi slovenski premier Janez Janša. To bo ena od pomembnih nalog predsedovanja, saj se bo v tem obdobju odvil velik del načrtovanih razprav, nakar bo Francija kot naslednja predsedujoča proces zaključila.

Janša je ob obisku na Poljskem nedavno pojasnil, da "si Slovenija želi, da je to razprava brez vrednostnih monopolov, ki bo odprta, kjer bodo vsi pogledi na prihodnost Evrope lahko prišli do izraza, kjer se ne bo izključevalo nikogar, kjer se bo naredilo sintezo in bomo skupaj ugotovili, da je EU lahko močna samo, če ima močne države članice".

Zunanji minister Anže Logar pa je na eni od okroglih miz v začetku aprila opozoril, da utegne biti "impulz s terena", ki ga bo prinesla konferenca, drugačen od pričakovanega in ne strateško usmerjen. Zato se slovensko predsedstvo zavzema za dvotirni pristop, ki bi zajel tudi razpravo na "najvišji politični in strokovni ravni". Zavezujoči sklepi o prihodnji usmeritvi EU, ki bodo sledili, naj bi bili nekakšna kombinacija pogleda državljanov ter omenjene strateške razprave.

Konferenca o prihodnosti Evrope se bo na vseevropski ravni slovesno začela v nedeljo, na dan Evrope, z osrednjim dogodkom na sedežu Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Zaradi pandemije covida-19 bo to nekakšen "hibrid" spletnega sodelovanja državljank in državljanov ter fizičnega dogodka - nastopov predsednikov treh institucij EU in Macrona. Obarvan bo tudi s kulturnim programom.

Obenem bo konferenca rdeča nit ostalih dogodkov, s katerimi bodo EU in države članice obeležile dan, ko se spominjamo zgodovinsko pomembne Schumanove deklaracije iz leta 1950, ki je prispevala k začetku povezovanja držav v Evropsko unijo ter tako k miru in enotnosti med evropskimi narodi.

V Sloveniji so se dogodki ob t. i. tednu Evrope začeli že v ponedeljek. Nocoj bosta predstavništvo Evropske komisije in ljubljansko Pritličje gostila spletni dogodek "Novi evropski Bauhaus: kulturni, okoljski in socialni preporod Evrope?". V soboto bo Mladinski svet Slovenije v sodelovanju s pisarno Evropskega parlamenta v središču Ljubljane pripravil "lov za evropskimi zakladi".

V nedeljo zvečer bo na drugem programu Televizije Slovenije zabavna oddaja Dan Evrope pri vas doma, v ponedeljek pa bo sledil spletni Studio Evropa na temo evropskega socialnega modela za 21. stoletje in izzivih, s katerimi se spopadajo mladi v EU.

Dan Evrope bo poleg tega obeležila nova generacija točk Europe Direct 2021-2025 v Kopru, Novem mestu, Hrastniku, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Različne aktivnosti ob tednu Evrope pripravljajo tudi dijaki srednjih šol, ki sodelujejo v projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS).