Čeferin priznal, da je podcenjeval, koliko je rasizma v nogometu: Položaj v Evropi je vse bolj napet

V teh dodatnih kvalifikacijah bo igralo deset drugouvrščenih iz kvalifikacijskih skupin ter dva najboljša zmagovalca skupin iz lige narodov 2020/21. Teh 12 ekip bo razdeljenih v tri skupine, v katerih bodo v vsaki igrali polfinale in finale.

Uefa je tudi potrdila, da bo uporabljala sistem VAR v "play-offu" lige narodov marca 2020, prav tako pa tudi v kvalifikacijah za SP 2022, a mora slednje potrditi še Mednarodna nogometna zveza. Predsednik Uefe Aleksander Čeferin ni ravno pristaš te tehnologije oziroma njene uporabe, ki je mnogokrat za navijače nejasna.

"Igra se spreminja, ampak skrbi nas, da se preveč," je dejal Čeferin po seji IO. "Nogomet potrebuje negotovost, saj igralci delajo napake, sodniki na zelenici pa morajo prevzeti odgovornost. Ne pa neki ljudje, skriti v kombiju ali stavbi, oddaljeni 500 km od stadiona," je dodal prvi mož Uefe.

Poudaril je, da lahko živi s tem, da so sodniki živa bitja, ki delajo napake. "Ampak zdaj, ko tehnologija dela napake, to pa je težava," je povedal Čeferin, ki sicer ni proti VAR, ampak mora ta biti bolj jasen. "Mora biti jasnejši, hitrejši in manj vpadljiv. Toda bo ostal," je še dejal Čeferin, ki ima precej povedati predvsem za odločitve o prepovedanem položaju.

Posnetki na ekranih ob pregledu z VAR namreč vodijo do razveljavitve zadetkov, pa čeprav je bil igralec, denimo, le s prstom v prepovedanem položaju. "Tanka je ta črta, nariše jo VAR, kar pomeni, da je subjektivna črta ob objektivnem dejstvu, kar je malce čudno," meni Čeferin.

Zmedo povzroča tudi igranje z roko in to, za koliko nazaj naj sodniki pregledujejo morebitne kršitve pravil med tekmo. "Ali pregledamo zadnjih pet minut ali zadnjih 15? Sodnik v preteklosti ni nikoli dejal, da mora pregledati prekršek, ki se je zgodil sedem minut nazaj. Obenem pa še vedno ne vemo, katero igranje z roko je za prekršek, kdo riše črte, kako debele so ... Veliko vprašanj je pred nami," še pravi Čeferin.

Spremembe pa so že doletele tudi ligo prvakinj. Ta bo od sezone 2021/22 dalje imela tudi skupinski del, v katerem se bo merilo 16 ekip. S spremembami tekmovanja - trženje in TV pravice bodo centralizirane od skupinskega dela dalje (zdaj je le finale) - si želijo podvojiti doseg in vrednost lige prvakinj.

Z novim sistemom, v katerem bo osmino finala zamenjal skupinski del s štirimi skupinami s po štirimi ekipami, bo 20 odstotkov več tekem. Po dve najboljši ekipi iz vsake skupine bosta napredovali v četrtfinale.

Pred skupinskim delom pa bosta še dva kroga, v prvem bodo ekipe igrale na mini turnirjih, v drugem pa po eno tekmo doma in v gosteh. Najboljših šest nacionalnih zvez bo prispevalo po tri ekipe, od sedme do 16. pa po dve. Vse druge bodo lahko imele po enega predstavnika.

Sicer pa je moral Čeferin že prej odgovarjati tudi na kritike, češ da Uefa ne naredi dovolj za boj proti rasizmu. Poudaril je, da težave z rasizmom, ki so vse večje, potrebujejo drugačen, močnejši pristop.

"Nisem tako naiven, da bi si mislil, da smo naredili vse, kar lahko in da je vse končano," je dejal v pogovoru za Daily Mirror in priznal, da je podcenjeval, koliko je rasizma v nogometu. "Res je. Položaj v Evropi je vse bolj napet. To se čuti."

Pri tem je Čeferin ošvrknil politike, posebej pa britanskega premiera Borisa Johnsona, ki je sam kritiziral Uefo zaradi rasističnih izpadov proti določenim angleškim reprezentantom v Bolgariji. "Ko politik ženske, ki nosijo burko, označi za poštne nabiralnike in potem javno okrca Uefo - ali res odgovoriš na kaj takšnega? Verjamete, da je iskren? Dajte, no."