Bo morala država reševati še katero od manjših bank?

Najbolje je lanske obremenitvene teste prestala Unicredit banka Slovenije, za katero se je pokazalo, da v primeru najbolj neugodnega scenarija banka in upoštevajoč odložene terjatve za davke ne bi potrebovala dodatnega kapitala. "Varnost banke je dodatno zagotovljena s finančnim zaledjem, ki ga lahko ponudi skupina Unicredit," je povedal predsednik uprave te banke Stefan Vavti.

Unicredit banka Slovenije, v Sloveniji pred sredino leta 2007 imenovana Bank Austria Creditanstalt Slovenija, je bila prek svoje matične banke leta 2002 vpletena v poskus privatizacije NKBM, ki pa jo je država zaustavila. Za NKBM sta se resno potegovali takrat še ločeni tako italijanski Unicredito in avstrijska Bank Austria Creditanstalt.

O tem, ali bi Unicredit sodeloval pri privatizaciji največjih bank v Sloveniji, NLB, NKBM in Abanke Vipa, ali morda katere od manjših bank, ki bi ob pomanjkanju kapitala delila njihovo usodo, Vavti ni želel govoriti. "Banka je od leta 2009 rasla organsko, pri čemer smo mrežo povečali za 50 odstotkov. Zaenkrat ne razmišljamo o dodatni širitvi, čeprav preučimo vse poslovne možnosti. Bomo pa veliko vlagali v razvoj alternativnih kanalov, kot sta na primer mobilna in elektronska banka," je orisal.

Še bolj skrivnostni so bili v SKB banki, ki je del francoske skupine Societe Generale Group, in za katero bančni regulator sicer ni delal obremenitvenih testov. "Poslovni načrti sodijo med poslovne skrivnosti," so odgovorili na vprašanje, ali bi sodelovali v napovedani privatizaciji ali konsolidaciji slovenskega bančnega sistema.

SKB se poleg Banke Koper v lasti italijanske Intese Sanpaolo, ki je prav tako ni bilo na seznamu regulatornega preverjanja, omenja kot možno prevzemnico Gorenjske banke, katere skupni lastniki z Abanko so jo več let neuspešno združevali s to banko. Gorenjsko banko so izidi obremenitvenih testov presenetili, več o poslovanju pa v banki, kjer so leta 2011 beležili še dobiček, leta 2012 pa zaradi visokih slabitev in rezervacij 62,2 milijona evrov čiste izgube, niso želeli razkriti.

Obe tuji banki se omenja tudi kot možno prevzemnici Banke Celje, kjer so k postopkom povečanja kapitala že pristopili, a si denar od obstoječih lastnikov - 41-odstotna lastnica je NLB, ki jo neuspešno prodaja že več let, večji delničarji pa so še Slovenska odškodninska družba, NFD 1, Abanka in Unior - težko obetajo.

Banka Celje je v lanskih devetih mesecih ustvarila 15,3 milijona evrov čiste izgube, potem ko je v enakem obdobju predlani imela 553.000 evrov dobička. Rezultat je odraz občutne rasti slabitev in rezervacij, ki jih je bilo za 37,2 milijona evrov, kar je 100 odstotkov več kot v enakem obdobju predlani. Lanskih rezultatov in načrtov za v prihodnje v banki niso razkrili.

V avstrijski Raiffeisen banki, ki je na slovenski trg vstopila z nakupom Krekove banke, so 40-milijonsko dokapitalizacijo napovedali pred kratkim. Banka, ki v postopku prestrukturiranja zmanjšuje obseg poslovanja, je leto 2013 končala v skladu s cilji. "Ustvarili smo prihodke nad načrtovanimi in znižali stroške v skladu s cilji," so povedali v banki, kjer zaenkrat bolj konkretni niso želeli biti.

V banki Hypo Alpe Adria, ki je del avstrijske skupine, so po objavi rezultatov obremenitvenih testov dodatno povečali kapital še do 38 milijonov evrov, medtem ko so že prej povečali njen kapital za 30 milijonov evrov, novembra lani pa prenesli 320 milijonov evrov slabih terjatev na interno slabo banko izven slovenskega bančnega sistema. Njeni matični banki je na pomoč priskočila avstrijska država in jo znatno dokapitalizirala, banka pa je v okviru prestrukturiranja skupine predvidena za prodajo.

V Unicredit banki Slovenija se nadejajo, da bo letošnje leto boljše kot lansko. "Verjamemo, da bo v letu 2014 prišlo do nekakšne stabilizacije v domačem gospodarstvu. Mednarodne institucije Sloveniji v drugi polovici leta napovedujejo okrevanje, kot skupina pa smo celo bolj optimistični glede rasti bruto domačega proizvoda," je še povedal Vavti.

O pozitivnem trendu v lanskem letu pa so poročali v Deželni banki Slovenije (DBS). "Od leta 2005 smo imeli lani največji operativni dobiček," so navedli v banki in orisali: Ta je v lanskih prvih devetih mesecih dosegel 7,45 milijona evrov, v enakem obdobju predlani 6,45 milijona evrov. Kapitalska ustreznost banke je konec septembra 2013 znašala 11,78 odstotka.

Medtem ko so lani veliko napora vložili v upravljanje problematičnih naložb, v skrbno in gospodarno ravnanje s kreditnim portfeljem ter racionalizacijo poslovanja, bodo letos sile usmerili v ohranjanje stabilnosti poslovanja, uvajanje novih storitev, učinkovito upravljanje s tveganji ter izboljšanje stroškovne učinkovitosti. Sredstva prebivalstva želijo povečati za odstotek, obseg kreditov pa dvigniti za tri odstotke, so v DBS povzeli svoje načrte.