Kako katastrofalno za slovensko državo in gospodarstvo je državno lastništvo v največji slovenski banki NLB, je iz dneva v dan bolj razvidno. Dobesedno pred našimi očmi in pred očmi evropskih bančnikov se NLB, v kateri ima država več kot polovični lastniški delež, sesuva, obeti za njeno reševanje pa so vse slabši.

V skladu z oceno Evropske agencije za nadzor v bančnem sistemu (EBA) bi morala biti NLB do konca junija dokapitalizirana v višini vsaj 320 milijonov evrov, pri tem pa druga največja lastnica, belgijski KBC s četrtinskim lastniškim deležem, kaže, da pri dokapitalizaciji ne želi sodelovati. Številke so neizprosne, že na začetku lanske jeseni je EBA določila, da morajo vse evropske banke do junija letos doseči raven kapitalske ustreznosti, merjene z najbolj kakovostnim temeljnim kapitalom v višini najmanj devet odstotkov. NLB je trenutno pri zgolj 6,6 odstotka, kar pomeni, da ob upoštevanju vseh kazalcev ne potrebuje dokapitalizacije zgolj 320 milijonov evrov, temveč celo več od milijarde.

Astronomska izguba NLB

V zadnji treh letih je Skupina NLB ustvarila skupaj astronomsko izgubo v višini več kot pol milijarde evrov (leta 2009 je bila 89 milijonov, predlani 202 milijona, lani 239 milijonov, od tega samo v zadnjem četrtletju 140 milijonov evrov). Banka ima v stečajih podjetij dolžnikov ujetega več kot pol milijarde evrov denarja, zgolj iz naslova danih bančnih garancij za SCT ima 169 milijonov evrov pogojnih terjatev. Najbolj razvpito je bilo popolnoma neodgovorno kreditiranje menedžerskih prevzemov Bineta Kordeža (Merkur) in Boška Šrota (Pivovarna Laško).

Po mnenju Andraža Grahka, direktorja naložbenega sektorja v KD Skladih, bi banka potrebovala najmanj pol milijarde evrov injekcije, da bi dosegla devetodstotno kapitalsko ustreznost, toda to še zdaleč ne bi zadoščalo za njeno reševanje. Banka namreč v svoji bilanci ni izkazala vse potrebne slabitve posojilnega portfelja, te naj bi bile v višini vsaj 300 milijonov evrov.

Po besedah Boža Jašoviča, predsednika uprave NLB v odstopu, ima slovenski bančni sistem kar 20 odstotkov slabih terjatev, torej tistih, pri katerih dolžniki zamujajo s plačili za več kot tri mesece. Upoštevaje enak delež slabih terjatev tudi v NLB dvigne vsoto, potrebno za dokapitalizacijo NLB, na prek 1,3 milijarde evrov. Vsaka nadaljnja izguba po besedah Grahka pomeni dodatno potrebno dokapitalizacijo. Nova vlada Janeza Janše naj bi v skladu s koalicijsko pogodbo prodala delež v NLB in NKBM v znesku do ohranitve četrtinskega, torej kontrolnega državnega lastništva.

Grahek je prepričan, da glede na stanje banke pri nameravani prodaji kupci ne bodo stali v vrsti. Vsak bo zahteval skrben predhoden pregled banke, pri čemer se bodo razkrile vse slabosti, pred dokapitalizacijo pa bo moral banko očistiti slabih posojil.

VEČ V TISKANI IZDAJI