Čuferju se zdi smiselno, da se bančni sistem pred privatizacijo konsolidira, še posebej v primeru Abanke Vipa in Banke Celje, ki zaradi svoje velikosti sami zase nista zanimivi za zasebnega investitorja. "Z njuno združitvijo v eno banko bi lahko prišli do precej boljšega položaja. Ta projekt je zdaj na čakanju, ker sta obe banki v postopku državne pomoči, Abanka je bolj proti koncu, Banka Celje pa na začetku," je pojasnil v pogovoru za današnjo Sobotno prilogo časnika Delo.
Do kreditiranja bank ni kritičen. "Prestrukturiranje podjetij in premišljen pristop h kreditiranju in obvladovanju tveganj v bankah sta ključna, če želimo, da se denar davkoplačevalcev povrne. Tudi ne verjamem, da bi zdaj imeli tako gospodarsko rast in rast izvoza, če banke ne bi normalno kreditirale," je dejal minister.
Meni, da je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) začela precej težak projekt prestrukturiranja podjetij, ki jih je dobila. "Imajo kar zajeten portfelj, ki se bo še povečal s predvidenim prenosom terjatev. Glede na številne primere prestrukturiranj, ki potekajo, so na pravi poti," je ocenil.
Glede višine plač na DUTB meni, da bi bilo za slovensko okolje bolje, če bi bile nižje, prav tako je prepričan, da je cena, ki jo je t.i. slaba banka plačala za prenesene terjatve, dovolj nizka. "Slaba banka mora v vsakem primeru zagotoviti donos na kapital, ki ga je dobila. Ne glede na to, ali misli, da ga je dobila nad ali pod ceno, se pričakuje, da ustvari zahtevan donos," je bil jasen.
Po njegovem mnenju je najbolje, da so volitve čim prej in da čim prej dobimo novo vlado, ker ji bo ostalo še kar nekaj dela. Od treh stebrov ekonomske politike - bančnega dela s prestrukturiranjem, Slovenskega državnega holdinga (SDH) in fiskalne konsolidacije - bo fokus prihodnje vlade po njegovem mnenju ves mandat na fiskalni konsolidaciji.
Na začetku mandata se mu je najlažja stvar zdela fiskalna konsolidacija, ki pa se je izkazala za najtežjo. Kot pravi, manjka predvsem politična pripravljenost na fiskalno konsolidacijo. "To je tisti del, ko bi se vsak moral nečemu odreči: s tem se vsak strinja - a se ne, ko se mora sam na svojem področju nečemu odreči," je bil jasen.
Nova vlada bo morala čim prej pogledati pripravljen predlog klasifikacije državnih naložb in strategije upravljanja ter ju potrditi, je povedal minister in hkrati priznal, da bi - če se ozre nazaj - zagotovo sprejel klasifikacijo in strategijo, kot ju je predlagala prejšnja vlada. "S tem smo izgubili eno leto in dosežena kvaliteta ne pretehta izgubljenega časa," je dejal.
Grožnje iz tujine za Slovenijo ne vidi, razen tega, da se je Slovenija na ravni EU zavezala k zmanjšanju primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, sicer gre v proceduro presežnega proračunskega primanjkljaja. "Problem pa je v tem, da smo ponavadi največja grožnja sami sebi, ker ne naredimo niti najbolj osnovnih korakov," je povedal.
Kot pravi, rebalans državnega proračuna letos ne bo potreben, bo pa morala vlada prihodnje leto pripraviti dodatne ukrepe. "Ukrepe, ki bodo zmanjšali odhodke proračuna ali pa povečali njegove prihodke," je dejal. Likvidnostni položaj države je po njegovem mnenju še vedno dober in omogoča financiranje porabe do sredine prihodnjega leta, zato kljub nizkim donosom na slovenske obveznice meni, da ni potrebe po dodatnem zadolževanju na zalogo.
V zadnjem času je aktualno tudi vprašanje prodaje Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. "Pogodba je bila podpisana že pred letom dni in to vidim kot popolnoma zasebno transakcijo. Zato me preseneča ves ta šum v zadnjih 14 dneh, ki se kaže kot popolnoma predvolilni," je dejal.
Povedal je še, da ne bo kandidiral za poslanca, niti se ne bo pridružil kakšni politični stranki. "Predvsem imam željo, da se vrnem nazaj v zasebni sektor," je dejal. Dokler opravlja funkcijo ministra, se za novo službo ne bo nikjer pogovarjal. Da bi se vrnil v službo na Novo Ljubljansko banko, pa ga pretirano ne mika.