Kot je dejal Ribičič, iz njegovega pravnega mnenja ne izhaja, da bi želel sodnik Kanglerju škoditi namerno, iz maščevanja. Tudi ni bilo potrebe, da bi v tej smeri iskal odgovore. Ko gre za nepristranskost sodnikov, namreč zadošča že, da je prizadet videz nepristranskosti. In v tem primeru je po Ribičičevih besedah bil. Isti preiskovalni sodnik, "ki je bil v takšnih ali drugačnih sporih s Kanglerjem v preteklosti, je bil edini, ki je odrejal tajne preiskovalne ukrepe zoper obdolženca Kanglerja", je dejal.
"Popolnoma možna je predpostavka, da bi bila odločitev o tem, ali se neki preiskovalni tajni ukrepi odredijo ali ne, drugačna, če bi odločal drug sodnik, ki s Kanglerjem ne bi bil v takšnem razmerju, kot je bil ravno Janez Žirovnik," je dejal Ribičič. Poudaril je, da soglasje sodstva za take preiskovalne ukrepe ni neka formalnost, ampak bistvenega pomena.
Po Ribičičevih besedah je bilo v zvezi z njegovim pravnim mnenjem nekaj začudenja, ni bilo pa ovira za njegovo izvolitev v naziv zaslužnega profesorja. Ga je pa začudilo, da je trajalo kar veliko časa in niso napak hitreje popravili.
Parlamentarna preiskovalna komisija ima ta teden razpisane kar štiri seje. Potem ko ji je ustavno sodišče začasno preprečilo zasliševanje sodnikov in tožilcev, so na pričanje povabili množico prič iz drugih sfer. Med drugim so vabljeni še nekdanji poslanec Rudolf Moge, nekdanji mestni arhitekt Stojan Skalicky ter Monika Kirbiš Rojs, ki je bila v času županovanja Franca Kanglerja vodja projektne pisarne Mestne občine Maribor.
V ponedeljek je komisija zaslišala Jano Dolenc in Andreja Kranjca, ki sta bili priči pri izvedbi hišne preiskave na Kanglerjevem domu maja 2011.
