Največja hrvaška stranka HDZ je v Zagrebu znova sprožila pobudo za preimenovanje Trga maršala Tita v Gledališki trg, kar bodo tudi uradno zahtevali na novembrski seji mestne skupščine. Zagrebški župan Milan Bandić je ocenil, da je o imenu trga najbolje odločati na referendumu, ki naj bi ga organizirali prihodnjo pomlad.
HDZ je že prej nekaj leti v mestni skupščini poskušala spremeniti ime Trga maršala Tita, a sta stranka župana Bandića in SDP predlog zavrnili.
Predsednik zagrebškega HDZ in mestne skupščine Andrija Mikulić je konec tedna napovedal, da bodo v naslednjih 20 dneh v mestni skupščini znova sprožili uradno zahtevo za preimenovanje trga, ki so nahaja ob hrvaškem narodnem gledališču in pravni fakulteti. Pojasnil je, da je treba v Zagrebu "razčistiti s komunizmom".
Skliceval se je tudi na resolucijo Evropskega parlamenta iz leta 2009, v kateri so obsodili vse totalitarne režime, ter omenil, da je tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović umaknila doprsni kip Tita iz svojega urada.
Zagrebški župan Banić je nasprotoval spremembi imena ter se skliceval na izjave prvega hrvaškega predsednika in šefa HDZ Franja Tuđmana, ki je leta 1994 ustavil podobne razprave o preimenovanju ulic in trgov v Zagrebu, ker so delile narod.
Bandić je Mikuliću odgovoril, da bo najbolj pravično, če bodo o spornem imenu trga odločali Zagrebčani na referendumu, ki naj bi ga organizirali skupaj z lokalnimi volitvami maja 2017.
Neuradno se je izvedelo, da naj bi HDZ od Bandića zahtevala, naj podpre spremembo imena v zameno za podporo županovem predlogu proračuna za prihodnje leto.
Na vnovično razpravo o imenu Trga maršala Tita je treba gledati tudi v luči prihajajočih lokalnih volitev, na katerih HDZ želi vsaj večino v zagrebški skupščini, če ne bodo uspeli dobiti župana. Poteka tudi boj za prevzem zagrebškega HDZ, v katerem si Mikulić želi obdržati vodstvo in zagotoviti kandidaturo za župana Zagreba.
V SDP ocenjujejo, da je vnovična pobuda HDZ o preimenovanju trga dokaz, da so pripadniki skrajne desnice v HDZ, ki so privrženci bivšega predsednika stranke Tomislava Karamarka, še vedno močni.
Na Hrvaškem že leta potekajo spori nasprotnikov in privržencev Tita, a doslej ni bilo celovite znanstvene raziskave o njegovi zgodovinski vlogi.
Medtem ko privrženci poudarjajo, da je bil eden najbolj znanih svetovnih državnikov, vodja gibanja neuvrščenih, partizanski poveljnik, antifašist in antistalinist, ki je uveljavil volilno pravico za ženske in skrbel za pravice delavcev, nasprotniki vztrajajo, da se je neusmiljeno obračunaval s sovražniki po drugi svetovni vojni ter več desetletij vodil Jugoslavijo, v kateri so bile kršene človekove pravice.
Združenje Krog za trg od leta 2007 z rednimi mirnimi protesti zahteva preimenovanje Trga maršala Tita, češ da je bil nekdanji jugoslovanski predsednik eden od desetih največjih vojnih zločincev v zgodovini človeštva.