Cena, po kateri so bile izdane obveznice, je bila pri 98,837 odstotka kuponske vrednosti, s tem določeni donos do dospetja pa je predstavljal pribitek v višini 1,877 odstotne točke nad referenčno nemško obveznico, ki zapade januarja 2031.
Slovenija je mandat za organizacijo izdaje obveznic danes dopoldne podelila bankam Barclays, Citi, Credit Agricole, Goldman Sachs International in J.P. Morgan. Pri izdaji sta kot soorganizatorki sodelovali še Abanka in ING Bank.
Kot so pojasnili na finančnem ministrstvu, je Slovenija po spodbudnem odzivu investitorjev z okvirnim povpraševanjem, ki je preseglo 1,1 milijarde evrov, uradno odprla knjigo naročil in objavila uradno izhodiščno cenovno usmeritev 147 bazičnih točk nad srednjim tečajem obrestne zamenjave. Ob povečevanju zanimanja investitorjev, na podlagi katerega je povpraševanje doseglo 1,75 milijarde evrov, je država končni pribitek uspela zmanjšati na 145 bazičnih točk, zbiranje naročil pa je zaključila že ob 14. uri.
Povpraševanje je oddalo več kot 100 investitorjev, od tega so za 170 milijonov evrov ponudb dale tudi banke, ki so vodile transakcijo. Največji delež izdaje (46 odstotkov) je odpadel na zavarovalnice in pokojninske sklade. Sledijo upravljavci skladov z 31-odstotnim deležem in banke s 17-odstotnim.
Z vidika zemljepisne porazdelitve je bilo največ naročil iz Italije (36 odstotkov), sledijo ji Nemčija in Avstrija (24 odstotkov), Velika Britanija in Irska (19 odstotkov), Francija (sedem odstotkov), Slovenija (pet odstotkov), Skandinavija (štirje odstotki), Španija (dva odstotka), Švica (en odstotek) in države Beneluksa (en odstotek).
Kot so pojasnili na ministrstvu, je Slovenija z novo izdajo izkoristila trenutno ugodne razmere za financiranje, izpopolnila krivuljo donosnosti pod ugodnimi pogoji ter s sicer nestandardno ročnostjo obveznic dopolnila trenutni profil zapadlosti dolga.
"Navkljub nestanovitnim razmeram na kapitalskih trgih ob začetku leta 2016, uspeh transakcije potrjuje zaupanje investitorjev v Republiko Slovenijo," so ugotovili na ministrstvu.
Gre za prvo dolgoročnejšo zadolžitev države letos, sredstva pa bodo namenjena pokrivanju proračunskih potreb za letos. Slovenija je lani najprej marca izdala za milijardo evrov 20-letnih obveznic, nato pa je julija izdala za 1,25 milijarde evrov 10-letnih obveznic in za 300 milijonov evrov 30-letnih obveznic. Septembra se je odločila še za povečanje obsega izdaje 30-letne obveznice na 575 milijonov evrov.
Decembra lani je vlada sprejela program financiranja državnega proračuna za letos. Največji dovoljeni obseg zadolžitve je določen v višini nekaj več kot 6,8 milijarde evrov, zgolj za potrebe financiranja izvrševanja proračuna pa se bo morala država zadolžiti poleg današnjih 1,5 milijarde evrov še za okoli milijardo evrov.
Letošnje leto je s stališča servisiranja državnega dolga najbolj naporno v obdobju do leta 2020. V plačilo namreč zapade za 4,6 milijarde evrov dolga, od tega za nekaj manj kot 3,6 milijarde evrov glavnic in za nekaj več kot milijardo evrov obresti. Na notranji dolg odpade nekaj pod 2,7 milijarde evrov. Sredi februarja je sicer država že poravnala nekaj manj kot četrtino letošnjih obveznosti servisiranja dolga.