Tako je torkovo potezo ministrstva danes na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani pojasnila Vraničarjeva. "V skladu z zakonom imamo vsako leto določen načrt financiranja proračuna in v njem se določi obseg zadolžitev in instrumente, s katerimi se država zadolžuje," je dejala.
O namenu zadolževanja pa je povedala, da gre za pokrivanje tekočega primanjkljaja ali odplačilo glavnice v letošnjem ali v prihodnjih letih. "Zadolževanje ni posebej namenjeno točno določenim stroškom. Gre za redno operacijo, ki jo izvaja ministrstvo za finance v okviru svojih pristojnosti," je poudarila.
Zadolžitev države, ki naj bi konec leta znašala dobrih 82 odstotkov bruto domačega proizvoda, bo po najnovejši zadolžitvi ostala. "Načrt za letos je vključeval tokratno zadolžitev in ostajamo v teh okvirjih," je še zagotovila.
Slovenija je v torek izdala obveznice z zapadlostjo 25. marca 2022. Prodane so bile s kuponsko obrestno mero 2,25 odstotka in pribitkom 160 bazičnih točk nad srednjim tečajem obrestne zamenjave. Povpraševanje je po navedbah ministrstva za več kot trikrat preseglo ponudbo.
Največji delež obveznic so kupili upravljalci skladov (54 odstotkov), sledili so investicijski skladi (18 odstotkov), banke (15 odstotkov), zavarovalnice in pokojninski skladi (osem odstotkov) ter centralne banke in druge uradne institucije (pet odstotkov).