Cerar, Erjavec in Židan podpisali koalicijski sporazum

S koalicijskim sporazumom naj bi vlada dobila 14 ministrstev in dva ministra brez resorja, kar je tri ministre več kot zdaj. Prihodnje koalicijske partnerice so dorekle tudi devet projektov in ustanovitev t. i. vladne projektne pisarne, ki bo pri projektih koordinirala ministrstva.

Med prioritete svojega delovanja koalicija postavlja večanje mednarodne konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti države, kot glavno poslanstvo pa vidi povrnitev zaupanja ljudi v državo.

S koalicijskim sporazumom stranke prihodnje vlade načrtujejo devet prioritetnih projektov. Ti so: prenova stavb v državni, občinski in zasebni lasti; poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev Agencije za javna naročila; zelena proračunska in davčna reforma; združitev upravljanja in vodenja informacijsko-komunikacijske tehnologije celotne javne uprave; uvedba davčnih blagajn; projekt Vse na enem Mestu; vzpostavitev sistema kriznega upravljanja in vodenja med ministrstvi; sistemsko razdolževanje in koordinacija prestrukturiranja podjetij; spodbujanje socialnega podjetništva.

Prvaki strank SMC, DeSUS in SD so sporazum parafirali minulo sredo, ko ga je že potrdila tudi konferenca SD. Svet SMC ga je potrdil v nedeljo, svet DeSUS pa kot zadnji od organov koalicijskih partneric šele danes.

Usklajevanja o novi vladni koaliciji so se začela že kmalu po predčasnih volitvah, ki so bile 13. julija in na katerih je SMC dobila skoraj 34,5 odstotka vseh glasov. Zato je predsednik republike Borut Pahor 18. avgusta predsednika zmagovite stranke Mira Cerarja predlagal za mandatarja, državni zbor pa mu je 22. avgusta na tajnem glasovanju s 57 glasovi za in 11 proti tudi pritrdil.

Cerar je na pogovore o koaliciji takoj po volitvah sicer povabil vse parlamentarne stranke razen SDS, a sta se Združena levica in NSi odločili, da v vlado ne vstopita, sodelovanje ZaAB pa je zavrnila kar SMC, saj je ocenila, da ni dovolj zaupanja v možnost sodelovanja z ZaAB. Ta stranka je namreč, kot so takrat navedli v SMC, povzročila politično nestabilnost z razpadom aktualne vlade, vprašljiv pa da je tudi postopek izbire slovenskih kandidatov za evropskega komisarja.

V novi vladi bo 16 ministrov

Vlado Mira Cerarja bo sestavljalo 14 ministrstev in 16 ministrov, od tega dva brez listnice. Med njimi bo predvidoma sedem žensk. Vlada bo imela tri ministre več kot vlada v odhajanju. Mandatar Cerar bo kandidatno listo ministrov v DZ vložil v torek.

Največja vladna stranka bo vodila devet resorjev. Kandidat za ministra za finance je Dušan Mramor, za gospodarskega ministra Ervin Pfeifer, kandidat za ministra za pravosodje Goran Klemenčič, kandidatka za ministrico za zdravje Milojka Kolar, kandidat za ministra za javno upravo Boris Koprivnikar, za resor infrastrukture pa Peter Gašperšič.

Prav tako iz kvote SMC je kandidatka za vodenje notranjega ministrstva Vesna Györkös Žnidar, kandidatka za ministrico za izobraževanje, znanost in šport pa Stanka Setnikar Cankar. Vodenje urada za razvoj, strateške projekte in kohezijo bo predvidoma prevzela Violeta Bulc.

DeSUS bo imela štiri ministre. Karl Erjavec je kandidat za zunanjega ministra, Julijana Bizjak Mlakar kandidatka za ministrico za kulturo, Gorazd Žmavc je kandidat za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, Irena Majcen pa kandidatka za vodenje ministrstva za okolje in prostor.

Stranka SD bo prevzela tri resorje. Janko Veber je kandidat za obrambnega ministra, Dejan Židan kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Anja Kopač Mrak pa kandidatka za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.