Njegovi zahtevi bi bila skoraj ugodeno, a je porodila prav v letu predsedovanja EU, ko so bili v protokolarni vili predvideni številni pomembni dogodki. Prav zato so v Türkovem kabinetu poskusili najti druge ustrezne rezidence, za to smo izvedeli pred nedavnim; v predsedniško rezidenco so namreč želeli spremeniti Prelovškovo vilo, prenovljeno v Plečnikovem stilu, če bi bila seveda na voljo.
Sicer pa se Danilo Türk v predsedniški palači, kjer deluje njegov urad, lahko počuti kot v kakšnem zasebnem dvorcu, v katerem se zadržujejo različni vplivni in javnosti prikriti gostje. Vpogled v evidenco obiskov predsednika republike, ki smo jo želeli videti zaradi pogostih obiskov bivšega predsednika Milana Kučana, ki lahko na dvorišču palače celo parkira svoj avtomobil, namreč ni bil mogoč, čeprav gre za informacijo javnega značaja. V uradu predsednika so se v času nekdanjega sekretarja Stojana Tramteta sklicevali na to, da bi »razkritje evidence obiskov predsednika republike lahko povzročilo nepopravljivo škodo pri izvajanju nalog varovanja predsednika.«
Tako kot predsedniška palača je strogo zavarovana in za 67.651,60 evra prenovljena brunarica na Brdu pri Kranju. Pomožni objekt za protokolarne namene, ki ga je po gradnji leta 1964 začel uporabljati dosmrtni komunistični predsednik Tito, za njim pa nekdanji slovenski predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, je znotraj ograjenega posestva Brdo, ki je za javnost dostopen z vstopnino, toda posestvo, kjer je brunarica, je še posebej ograjeno in povsem nedostopno; stoji sredi gozda ob jezeru. Predsednik republike je v njej že večkrat gostil tuje predsednike, celotno posestvo Brdo pa je tako ali tako ena izmed njegovih priljubljenih točk za srečanje z »ljudmi visokega ugleda, ki za seboj puščajo pomembno in aktivno dobrodelno sled, ki odpirajo vrata, skrbijo tudi za druge in ne pustijo prijateljev čakati pred vrati«, kot je dejal v nagovoru ob 20. obletnici delovanja lions in rotary klubov.
Med ustanovitelji prvega ljubljanskega lions kluba je Borut Miklavčič, minister za zdravje v Pahorjevi vladi, njegov prijateljski vpliv na predsednika republike pa očitno ni bil dovolj močan, saj bi ga lahko prepričal za operacijo prostate v Slovenije; to rutinsko opravljajo v celjski bolnišnici. Čeprav je Türk zatrjeval, da povsem zaupa slovenskemu zdravstvu, se je raje odločil za operacijo v Innsbrucku. Ob tem je vsem nam sporočil nič drugega kot to, da s svojo izjavo o zaupanju ni mislil resno. Predsednik republike naj bi bil samoplačnik, a se mnogi, ki so neuspešno poskušali uveljaviti refundacijo stroškov zaradi zdravljenja v tujini, sprašujejo, ali morda zavod za zdravstveno varstvo vendarle ni naredil kakšne izjeme in poskrbel za povrnitev stroškov v predsednikovem primeru. Zato smo na kabinet predsednika republike že naslovili vprašanje, a še čakamo na odgovor.
Dodatek: Kabinet predsednika republike nam je odgovoril, da si je predsednik Türk v celoti sam plačal stroške zdravljenja.