Revija Reporter
Slovenija

Kakšno je ozadje nastajajočega političnega društva Katedrala svobode

Igor Kršinar

8. jan. 2019 6:53 Osveženo: 7:07 / 08. 1. 2019

Deli na:

Žiga Turk in Romana Jordan

Bobo

Nova sredinska stranka bo torej uspešna takrat, ko bodo volivci v njej prepoznali bodočo vodilno politično silo, v njenem voditelju pa bodočega mandatarja.

Končno se je premaknilo. Ta četrtek se bo za zaprtimi vrati srečala politična druščina uglednih ljudi, ki jih že nekaj časa nagovarjajo, naj ustanovijo novo stranko. Ta bi zapolnila politični prostor med sredino in desnico, ki ga je SDS zapustila, NSI in SLS pa ga ne moreta zasesti.

Leta 2011 ga je uspešno zasedla Državljanska lista pod vodstvom Gregorja Viranta, ki je nato na volitvah prepričala več kot 92 tisoč volivcev, kar je bilo dobrih osem odstotkov. Stranka je morda odškrnila kakšen odstotek SDS, ki jo je za dva odstotka prehitela Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića.

A dosegla je svoj namen: Janković ni mogel sestaviti vlade, saj mu je nasprotovala več kot polovica poslancev. Državljanska lista je nato skupaj z SDS, NSI, SLS in Desusom sestavila vlado, ki jo je prevzel Janez Janša. Čez dobro leto so se zaradi varčevalnih ukrepov zgodile »ljudske vstaje«, vlado pa je zrušilo poročilo KPK, saj so zaradi njega iz koalicije izstopile najprej Državljanska lista, nato pa še Desus in SLS. Vstop v vlado Alenke Bratušek pa je Državljansko listo dokončno pokopal.

Ko sem se pred lanskimi volitvami pogovarjal z enim iz te druščine, zakaj ne ustanovijo nove stranke, mi je odgovoril, da nova stranka ne bo uspešna, dokler jo bodo ljudje videli kot satelit Janeza Janše.

Ker na lanskih državnozborskih volitvah takšne sredinske stranke ni bilo, je njeno vlogo prevzela Lista Marjana Šarca, Janez Janša pa je kljub močni zmagi SDS dočakal usodo Zorana Jankovića, saj ni mogel sestaviti vladne koalicije. Vprašanje pa je, ali bi skupina, ki se bo zdaj zbirala v Katedrali svobode, lahko karkoli spremenila. Nekateri med njimi so se že ukvarjali s politiko (Dimitrij Rupel, Jure Zupan), drugi so nad njo prehitro obupali (Romana Jordan, Žiga Turk), tretji so se je vsaj do zdaj otepali (Matej Avbelj).

Toda ključno vprašanje ni, kdo med njimi bi lahko novo stranko vodil. Ko sem se pred lanskimi volitvami pogovarjal z enim iz te druščine (v skladu s pravilom Chatham House ne bom izdal imena osebe), zakaj ne ustanovijo nove stranke, mi je odgovoril, da nova stranka ne bo uspešna, dokler jo bodo ljudje videli kot satelit Janeza Janše.

Vsako novo stranko, ki bi jo ustanovili na desni strani političnega prostora, bi volivci videli v vlogi dodatnih poslanskih glasov za tretjo Janševo vlado, zato obstaja velika verjetnost, da je ne bodo volili. Predvidevam, da večina pobudnikov to že ve.

Nova sredinska stranka bo torej uspešna takrat, ko bodo volivci v njej prepoznali bodočo vodilno politično silo, v njenem voditelju pa bodočega mandatarja. Ne tistega, ki bo prvaku kakšne druge stranke z glasovi svojih poslancev pomagal sestavljati koalicijo, ampak tistega, ki bo sam sestavljal koalicijo in drugim ponujal sodelovanje. Ali je na desnici že takšna oseba? Morda jo lahko ponudi celo Katedrala svobode.