V intervjuju za svoje strankarsko glasilo je okrcal demokratično volilno telo, da ne razmišlja en korak naprej: »Če bi na primer nazadnje v drugem krogu izvolili Šarca, danes ne bi imeli komične 'sendvič vlade'. Zagotovo bi na tisti funkciji poraženec naredil manj škode, kot jo dela na sedanji. Stvari so bile očitne, a jih demokratični volivci niso prepoznavali.«
Kot je znano, je Janša pred predsedniškimi volitvami predvsem napadal predsednika Pahorja. Tudi zaradi tega Pahorju ni uspelo zmagati že v prvem krogu, zmanjkalo mu je okoli tri odstotke, v drugem pa ga je nato skoraj dohitel Šarec, ki je dobil okoli 47 odstotkov.
V svojem drugem pismu po prvem krogu predsedniških volitev je Janša napovedal, da so se z uvrstitvijo Marjana Šarca v drugi krog ustvarili dodatni temelji za ustanovitev stranke Marjana Šarca (ta je bila sicer ustanovljena že leta 2014 za občinske volitve), »za kar si že od samega začetka prizadeva del kroga njegovih podpornikov iz nekdanje stranke Zares.«
Če so Šarca na politični trg poslali »mafijski arhitekti« z levice, potem se poraja vprašanje, zakaj se je Janša sploh z njim sestajal in pričakoval, da bo z njim sodeloval v vladi. Veliki strateg, za kar ga imajo njegovi goreči privrženci, ne bi ravnal tako naivno.
Skoraj natančno je tudi napovedal izid drugega kroga, le da je zasluge za tak rezultat pripisal mafijskim arhitektom: »Naslednja dva tedna bosta pokazala, kako močno držijo mafijski arhitekti strukturi in zaledja obeh volilnih štabov v svojih rokah in kakšna sredstva imajo na zalogi, da uresničijo sanjski rezultat 55 : 45 v korist Boruta Pahorja. Če jim to uspe, potem imajo v žepu idealno izhodišče za naslednje državnozborske volitve. Pa tudi vsi drugi rezultati s tem vrstnim redom predstavljajo korak k istemu cilju. Dvojni zadetek z enim strelom.«
Prav to se je potem tudi zgodilo, saj je Šarec s svojo stranko nastopil na državnozborskih volitvah, po njih pa je kljub drugemu mestu sestavil vlado. Janša je računal, da bi se z izvolitvijo Šarca za predsednika države znebil političnega tekmeca na državnozborskih volitvah. Vprašanje pa je, ali bi to sploh zadostovalo, da bi Janša sestavil vlado, koga bi Šarčevi volivci volili (morda SD ali SMC) in če ne bi v tem primeru »mafijski arhitekti« na levi sceni na volitve poslali neko drugo novo ime.
Poleg tega je Janša na zadnjem predvolilnim soočenjem pred lanskimi državnozborskimi volitvami obelodanil, da so se pred predsedniškimi volitvami in po njih večkrat srečali s Šarcem in se z njim pogovarjali o sodelovanju. Če so Šarca na politični trg poslali »mafijski arhitekti« z levice, potem se poraja vprašanje, zakaj se je Janša sploh z njim sestajal in pričakoval, da bo z njim sodeloval v vladi. Veliki strateg, za kar ga imajo njegovi goreči privrženci, ne bi ravnal tako naivno.