miha krusic 1 Dobra karma

Miha Krušič iskreno: 'Če bi lahko, bi bil samo ...

1_vili resnik Svet24.si

Vili Resnik pravi, da se zdaj lahko končno ...

NOV20200709_GIL7277 Reporter.si

Najbolj eklatanten primer sprevrženega ...

Erjavec Svet24.si

FOTO: Ni bilo hladno le pivo, ki ga je užival ...

Mike pompeo Necenzurirano

Ameriški postroj slovenskih energetskih ...

kadunc Odkrito.si

Direktor RTV SLO: Nujno potrebujemo nadomestno ...

moaj-slovenija Njena.si

Okradli Alenko Košir

Slovenija

Bruseljski kočijaž

Deli na:

Čeprav imamo Slovenci svojega komisarja v Bruslju, se večkrat sprašujemo, kako nam koristi v evropski administraciji. Slišati je očitke, da je premalo lobiral v korist Slovenije, ko je Evropska komisija odločala o naši državi. Komisar Janez Potočnik odgovarja, da predstavlja skupne evropske interese, ne pa navodil katere koli države. Glede vinjet pa se mu zdijo sankcije komisije proti Sloveniji celo upravičene, saj naj bi bili po prejšnjem sistemu cestninjenja tuji vozniki res zapostavljeni.

Čeprav imamo Slovenci svojega komisarja v Bruslju, se večkrat sprašujemo, kako nam koristi v evropski administraciji. Slišati je očitke, da je premalo lobiral v korist Slovenije, ko je Evropska komisija odločala o naši državi. Komisar Janez Potočnik odgovarja, da predstavlja skupne evropske interese, ne pa navodil katere koli države. Glede vinjet pa se mu zdijo sankcije komisije proti Sloveniji celo upravičene, saj naj bi bili po prejšnjem sistemu cestninjenja tuji vozniki res zapostavljeni.

Janez Potočnik je najvišji slovenski uradnik v Bruslju od leta 2004, ko ga je takratni premier Tone Rop prvič predlagal za evropskega komisarja, po evropskih volitvah pa je kot komisar pet let vodil področje znanosti in raziskav. Konec julija ga je Pahorjeva vlada vnovič predlagala za funkcijo, na kateri prejema 19.909,89 evra mesečne bruto plače, poleg tega pa še dodatke za nastanitev in reprezentanco.

Preveč evropski, premalo slovenski
Komisar Potočnik velja za enega najbolj priljubljenih slovenskih politikov, tudi v EU naj bi užival zelo velik ugled. Vprašanje pa ostaja, koliko je na položaju evropskega komisarja koristil Sloveniji, našim državljanom, zlasti našim raziskovalcem, ki so kandidirali na razpisih Evropske komisije.

Največja opozicijska stranka mu očita, da bi moral v mnogih primerih biti aktivnejši pri zaščiti naših nacionalnih interesov, denimo pri reševanju slovensko-hrvaškega spora ali odločitve Evropske komisije glede vinjet. Pri slednjem so omenili komisarja Antonia Tajanija, ki je znal zaščititi interese svoje države.

Prvak SNS Zmago Jelinčič pa Potočniku očita, da je že kot pogajalec za vstop Slovenije v EU preveč popuščal bruseljski birokraciji in doma veselo razlagal, da smo končali še eno poglavje. Podobna mnenja smo slišali še od nekaterih drugih naših sogovornikov, ki pripominjajo, da si je marsikatera nova članica pridobila več ugodnosti.

Komisarju tudi očitajo, da bi lahko bolj lobiral tudi za to, da bi Slovenija dobila sedež nadzornega organa evropskega satelitsko-navigacijskega sistema Galileo, kar je še vedno možno. Poleg tega naj bi se premalo zavzel za nove članice, ko so pripravljali 7. okvirni program evropske raziskovalne politike (2007–2013), saj naj bi ta dodeljeval bistveno več denarja starim članicam. Slovenija naj bi bila pri izkoriščanju sredstev za raziskovalne projekte na repu.

Slišati je tudi opazke, da naj bi komisar premalo storil za slovenske raziskovalce, celo za sprejem neke naše delegacije menda ni našel časa. Poleg tega naj bi njegov kabinet vodili podrejeni, ki niso Slovenci. Drugače od večine komisarjev, ki za namestnike imenujejo rojake, je Potočnik za svojega šefa kabineta imenoval Belgijca Kurta Vandenbergha, za njegovega namestnika pa Nemca Waldemarja Kütta. Dva Slovenca, Vesna Valant in Matjaž Malgaj, sta člana kabineta, iz Slovenije pa sta še politična asistentka Kristina Bole in arhivarka Sandra Kugel.

VEČ V TISKANI IZDAJI
Loading...