Poslovanje Ultre z državnimi podjetji zahvaljujoč vplivu Gregorja Golobiča so šefi Ultre in Golobič užaljeno zavračali, a podjetje je sklenilo vrsto donosnih poslov, kjer je služilo na račun države. Na Golobičev prispevek k Ultrinim uspehom v državnih razpisih je nazadnje opozarjal celo nekdanji minister Matej Lahovnik.

Potem ko je postalo jasno, da je med delničarji Ultre tudi Gregor Golobič, so v javnosti vodilni pri zagorskem podjetju, pa tudi Golobič, zatrjevali, da Ultra sploh ne bo več poslovala v Sloveniji ter da bo morala iskati nove posle samo še v tujini. To je bilo seveda rečeno v užaljenem in izzivalnem tonu kot odgovor na očitke, da je Ultra dobivala številne posle z državnimi podjetji samo zaradi političnega vpliva Gregorja Golobiča, njenega delničarja in nekdanjega zaposlenega. Na to pa ni opozarjala samo opozicija in Golobičevi nasprotniki, tako mnenje o nevarnosti Golobičevega vpliva na Ultrine uspehe v državnih razpisih je Borutu Pahorju izrazil tudi Matej Lahovnik, ko je še bil gospodarski minister.

Domači posli podjetja Ultra so bili zato v zadnjih dveh letih vselej deležni posebne pozornosti. Veliko prahu je dvignilo razkritje, da je Ultra posredno poslovala z državnim Mobitelom. Vmesni člen pri tem poslu pa je bila družba Iskra Sistemi. O poslu, vrednem 120 tisoč evrov, so prejšnji teden govorili tudi na preiskovalni komisiji DZ, ki proučuje dvojno vlogo (poslovneža in politika) Gregorja Golobiča.

Mobitel je leta 2009 sklenil pogodbo o nakupu centralnega nadzornega sistema (CNS) za bazne postaje. Tehnologijo, ki je potrebna za delovanje tega nadzornega sistema, pa je Iskra sistemi kupila pri Ultri. Družba, katere delničar je tudi donedavni minister za visoko šolstvo, je pri tem poslu zaslužila 120 tisočakov.

Ob tem je komisija še ugotovila, da so Iskra sistemi v poslu, ki so ga dobili od Mobitela, kot podizvajalce najeli družbo Instal S, ki so jo ustanovili nekdanji zaposleni v Ultri.

Poleg tega so na državnozborski komisiji Iskri sistemom očitali, da so bila dela zaključena sedem mesecev po predvidenih rokih. Zastopniki Iskre so to zanikali, češ da je šlo le za nekajdnevno zamudo zaradi težav pri komunikaciji med sistemom in centralnim sistemom. O teh zamudah so marca pisale tudi Finance in, sklicujoč se na vire znotraj Mobitela, poudarile, da sistem CNS še vedno ne deluje po treh letih, odkar je Mobitel podpisal pogodbo z družbo Iskra sistemi.

Najodmevnejši posli, ki jih je zagorska Ultra imela z javnimi organi, sta v preteklih letih bili mestna kartica urbana, ki jo danes uporabljamo za prevoz z mestnimi avtobusi po Ljubljani, in Margentov posel z elektronizacijo plačila študentske prehrane (boni po prenosnem telefonu). Oba posla, ki sta si ju pridobili podjetji v Golobičevi sferi, je javnost sprejela kot sporna. Sporen je za mnoge bil postopek izbire zmagovitega podjetja.

Nekdanji mestni svetnik SDS Peter Sušnik je ob uvedbi urbane govoril: »Ultra je pritiskala za ta posel. Treba je bilo stvari obrniti tako, da bi Ultra posel dobila. Sprašujem se, zakaj se razpis ni razširil v tujino. Odgovor je zame preprost: na razpisu je morala zmagati Ultra.« V drugem primeru, ko je šlo za elektronsko plačevanje študentske prehrane, pa je javnost dalj časa ugibala, ali spada Margento po nizozemskih poštnih predalih v družino Ultra.

Dan pred podpisom pogodbe med Margentom in Šosom za omenjeni posel so pri Ultri izjavili, da izstopajo iz vseh družb, ki so povezane s slovenskim Margentom. To pa se ni uresničilo. Še danes ima Margento istega lastnika, to je nizozemski Margento B. V., ki spada v Ultrino galaksijo.

Nazadnje je zanimiv tudi razvoj pri spremembi lastništva podjetja En plus, ki je bilo ustanovljeno leta 2005 in je do letos zgradilo 18 avtomatiziranih bencinskih črpalk s tehnologijo zagorske Ultre. Podjetje En plus je ustanovila prav Ultra in nato njegov 60- odstotni delež prodala Hramu holding za 9,2 milijona evrov. Hram holding pa je bilo podjetje, ki je z Ultro tudi drugače veliko poslovalo: NLB jima je skupaj odobrila za 21,5 milijona evrov kredita.

Šlo je za kredite, za katere so jim mediji očitali, da so bi bili pridobljeni brez zavarovanj, kar sta oba akterja takrat zanikala. Hram holding se je pred kratkim odločil prodati podjetje En plus, ki je po zadnjih dostopnih podatkih za leto 2009 imela 835 tisoč evrov izgube in 10,3 milijona evrov dolgov ob 4 milijonih evrov kapitala. Nasedlo naložbo Hrama holding je na pleča vzel Mercator.